Pasja ljubezen

Založnik o knjigi

Pasja ljubezen pripoveduje zgodbo o Tomovem življenju z mehkodlako pšenično terierko Pepe in obravnava večtisočletno vez med ljudmi in psi.
V njej razmišlja, zakaj si naložimo breme skrbi za te živali, ki so popolnoma odvisne od nas, ki v naša življenja vnašajo nered in vznemirjenje ter bodo verjetno umrle pred nami in nas pustile žalovati za seboj.
Je ganljivo in zanimivo raziskovanje življenja s človekovim najboljšim prijateljem. V osemnajstih letih se je nabralo nešteto dni sprehodov, iger in občasnega kaosa. Toda zdaj se oba starata.

Ko ljudje srečamo tujce, ovohamo drug drugega. Morda se res ne vohamo po ritih, ampak slab vonj nas zlahka odbije. Prav tako prvih pet ali šest sekund iščemo informacije o sogovorniku, namige, ki bi nam kaj povedali o človeku, ki smo ga pravkar srečali. Prvi vtis je ključen, čeprav včasih ni ravno točen.

Lep pes, ki je krotek, prijazen in ubogljiv, nekaj pove o meni. To je najstarejša zvijača, kar jih je. Potrdile so jo tudi raziskave. Ljudje, ki v park pridejo s psom, se bodo verjetneje zapletli v pogovor z neznanci ne glede na to, ali imajo neznanci psa ali ne.

Psi so predvsem čustveni delavci. So terapevti, ki ljudem pomagajo prenesti razočaranje, težave in tesnobo, ki se porajajo v stiku z zunanjim svetom. So čustvene gobe, ki ljudem pomagajo preboleti izgubo in osamljenost. Potrtim pomagajo, da zlezejo iz svoje lupine. So vir naklonjenosti in podpore za tiste, ki so jih prizadeli bližnji. Eden najboljših načinov, da preboliš smrt, ločitev ali razhod, je pes.