Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Slovenski Mozart

Knjiga o Josipu Ipavcu
Igor Grdina
Slovenski Mozart
25,00 € 25,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,75 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Beletrina, Knjižnica Šentjur
Leto izdaje 2021
ISBN 978-961-284-759-3

Tehnične lastnosti
trda vezava
24 x 15,5 cm
410 g
193 strani
Tip knjige
esej
Kategorije
biografije in spomini
umetnost > glasba
umetnost > ples

Povej naprej

Založnik o knjigi

V novi graški operni hiši, ki je spadala med največje v habsburški monarhiji, je bil leta 1902 na prireditvah elitnega aristokratskega kroga dvakrat izveden prvi slovenski balet Možiček. Njegov avtor in študent medicine Josip Ipavec je dirigiral orkestru. Noben slovenski umetniški ustvarjalec med svojimi srednjeevropskimi sodobniki verjetno ni doživel tolikšnega triumfa. Uspehi slovenskih arhitektov, slikarjev in pisateljev so prišli šele pozneje. Knjiga o avtorju prvega slovenskega baleta, katerega nastanek v javnosti velja za prelomen umetniški dogodek, s kulturnozgodovinskega vidika tematizira tragično zgodbo Josipa Ipavca. Predstavi njegove korenine, leta mladostnega popotovanja, ko se je uveljavil kot skladatelj samospevov, življenjski vrhunec na Dunaju ter duševni razkroj v somraku vsemogočne Evrope med prvo svetovno vojno. Posebna pozornost je namenjena »komični operi v starem številčnem slogu« Princesa Vrtoglavka, ki je bila kot skladateljev ustvarjalni testament krstno uprizorjena šele leta 1997.

Knjiga je izšla ob 100. obletnici ustvarjalčeve smrti. 

Recenzija Bukla

Letošnjega osmega februarja je minilo natanko sto let od smrti skladatelja Josipa Ipavca. Tega izvrstnega ustvarjalca iz Šentjurja pri Celju, ki mu je bila glasba položena že v zibelko – tudi njegov oče Gustav in stric Benjamin sta bila priznana glasbenika – je slovenska javnost začela bolje spoznavati šele zadnja tri desetletja. Njegova imenitna opera Princesa Vrtoglavka je bila denimo krstno uprizorjena šele leta 1997, in šele takrat, razmišlja Igor Grdina, avtor tega biografskega eseja, sicer pa priznani profesor slovenske literarne in kulturne zgodovine, po rodu iz šentjurske občine tako kot Ipavec, »je prišla ura za tisoč tistih, ki jih ni bilo – čeprav bi zaradi pravice in lepote morale biti«. V pričujočem delu podrobno spoznamo ne le Ipavčevo živ­ljenjsko pot, ampak tudi celotno ustvarjalčevo bit, vpeto v duh časa, v katerem se je izobraževal, deloval kot zdravnik – po izobrazbi je bil tako kot njegov oče »doktor vsega zdravilstva« – in ustvarjal glasbena dela. Teh bi bilo mnogo več, če ga ne bi zaustavila kruta bolezen, ki je najprej načela njegovo duševno, potem pa tudi telesno zdravje. A ne glede na njegovo kratko življenje, umrl je v svojem 48. letu, je zanamcem pustil dela, ki so tako veličastna – s svojim Možičkom, ki velja za prvi slovenski balet, je v graški operi doživel neverjetni uspeh – da so ga ob njegovi smrti poimenovali za »slovenskega Mozarta«. Ob trudu avtorja knjige in na pobudo šentjurskega župana, mag. Marka Diacija, ki je Ministrstvu za kulturo predlagal, da je letošnje leto razglašeno za leto Josipa Ipavca, bomo začeli tega edinstvenega glasbenega ustvarjalca naposled vendarle (še) bolj spoznavati.

Vesna Sivec Poljanšek, Bukla 159

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...