Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Vojna po vojni

Štajerske kmečke družine v dvajsetih letih 20. stoletja
Mateja Ratej
Vojna po vojni
12,50 € 12,50 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,38 € se prijavite ali registrirajte
Rok dobave 2-5 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju

Povej naprej

Založba Modrijan
Leto izdaje 2016
ISBN 978-961-241-968-4
Leto izdaje izvirnika 2016
Spremna beseda Boris A. Novak
Urejanje Marko Vidic

Tehnične lastnosti
trda vezava
24 x 16,5 cm
430 g
157 strani
Tip knjige
dokumentarna literatura
Kategorije
zgodovina > 20. stoletje
biografije in spomini
družbene vede

Založnik o knjigi

»Veliko ljudi ne smatra za zločin, kar zakon v raznih državah prepoveduje.« Tako je v svojih neobjavljenih spominih zapisal dr. Ivan Jurečko, sodni izvedenec mariborskega Okrožnega sodišča v dvajsetih letih 20. stoletja.

Prva svetovna vojna je močno zamajala usidrane patriarhalne vzorce v kmečkih družinah, hkrati pa izrazito vplivala na psihično stanje mnogih vojakov. Po vrnitvi iz vojne s svojimi družinami niso več mogli vzpostaviti medsebojnih odnosov, kakršni so vladali pred vojno. Neizbežne vsakodnevne konflikte so pogosto reševali s strahovitim nasiljem, ki je tudi v prvih letih miru izpodrinjalo besedno sporazumevanje. Medtem ko je mariborsko Okrožno sodišče v letih 1904– 1914 beležilo manj kot deset primerov umorov oz. poskusov umorov v intimnopartnerskih zvezah, je bilo v letih 1915– 1929 takih primerov več kot štirideset, prav vsi pa so se zgodili zunaj urbanih središč, torej na podeželju.

Z duševnim zdravjem vojnih veteranov se nova jugoslovanska država ni utegnila sistematično ukvarjati, a se je pojava posttravmatskega sindroma zavedala, saj so bili zločinci na ta račun deležni milejše kazni. Travme se torej niso zdravile, so pa same predstavljale nekakšno sprevrženo »zdravilo« (olajševalno okoliščino). Njihove posledice so poleg nekdanjih vojakov najbolj občutili njihovi najbližji, saj kljub miru težav in sporov niso zmogli reševati na razumen način. Videti je bilo, da se za marsikaterega vojaka vojna sploh ni končala, potem ko je, kot je ugotavljal tudi dr. Jurečko, nekdanji frontni zdravnik, »zbudila najnižje instinkte ljudi«.

Na podlagi kazenskih spisov mariborskega Okrožnega sodišča, ki jih hrani Pokrajinski arhiv Maribor, je avtorica vzela pod drobnogled štiri družine v trenutku, ko je njihov vsakdan razklal zločin – nasilna smrt ženske kot rezultat zaostritve v intimnopartnerski zvezi. Sicer ločeni primeri so simbolno povezani še po drugi plati: ob nenavadni časovni in geografski bližini jih druži dejstvo, da je v vseh neposredno ali posredno prisoten vojak kmečkega porekla kot anonimni akter prve svetovne vojne. Prva in obenem najobsežnejša tematizacija je pripoved o prepirov polnem zakonu Katarine (Kate) in Karola Živko, ki se je aprila 1920 zaključil z obešenjem žene na kljuko domačih vrat in utopitvijo komaj rojene hčere zakoncev. Naslednja zgodba govori o ljubezenskem trikotniku med zakoncema Antonom in Julijano Bračko ter njeno sestro Jožefo (Pepo) Razborčan, ki je umrla potem, ko ji je svak in prepovedani ljubimec jeseni 1920 prerezal vrat v bližini domače hiše. Štefan Murko se je leta 1920 vrnil iz vojnega ujetništva v Rusiji, od koder se ni oglašal, doma pa ga žena Julijana (Jula) ni bila vesela, saj je medtem zagospodarila na kmetiji in rodila dva otroka domačemu hlapcu. Februarja 1921 je Murko ženo vpričo otrok ustrelil, za kar je bil obsojen na pičla dva meseca zapora. Zadnja zgodba govori o ljubezenski zvezi med Ambrožem Malekom in Marijo Brandsteter, ki se je februarja 1921 zaključila z zadavljenjem visoko nosečega dekleta. Grozljivo, a ne tudi nerazumljivo, je spoznanje, da so iznakažena telesa štirih umorjenih žensk odigrala vlogo žrtvenega daru za srečno vrnitev kmečkih skupnosti v urejene odnose po izkušnji kaosa, ki ga je prinesla vojna.

Recenzija Bukla

Knjiga Vojna po vojni je študija štirih umorov, ki so jih zagrešili vojaki kmečkega stanu na slovenskem podeželju po prvi svetovni vojni. To, kar današnja psihologija klasificira kot »posttravmatski sindrom«, je bilo izrazito prisotno skozi vso preteklost. Po vrnitvi vojakov s fronte ali ujetništva so primeri nasilja v partnerskih zvezah skokovito narasli, in čeprav so bili povodi različni, je bil razlog za ta dejanja grozljivo razčlovečenje, ki ga je vojna vzbudila v posameznikih. Prvi primer govori o odnosu, polnem prepirov, drugi o ljubezenskem trikotniku med moškim in dvema sestrama, tretji o razočaranju, ker je žena med vojno rodila dva otroka hlapcu na domačiji, četrti pa o ljubosumju ter maščevanju. Vse zgodbe kažejo tudi na to, da je družba tem vojakom največkrat prisodila nižje kazni od predpisanih za takšne zločine. Zgodovinarka Mateja Ratej je z dramatično razčlembo starih primerov ponovno aktualizirala košček preteklosti, vse te zgodbe pa vsebujejo skrite nastavke za zgodovinsko kriminalno TV-serijo.

Žiga Valetič, Bukla 125

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...