Lilit in demoni kapitala

Recenzija Bukla

Češki ekonomist Tomáš Sedláček, ki je v knjigi Ekonomija dobrega in zla na to vedo pogledal z druge perspektive, se zdaj skupaj s soavtorjem Oliverjem Tanzerjem vrača z novo izvirno knjigo, Lilit in demoni kapitala, kjer avtorja ugotavljata, da je ekonomija, kot način menjave in delovanje v njej, lahko prvovrstno polje za analiziranje psihoanalitičnih konceptov ter njihovo povezovanje z (antičnimi) miti. Avtorja trdita, da so se v ekonomijo prikradli bolezenski simptomi, ki jih ni več mogoče kratko malo prezreti in jih gre interpretirati s freudovskimi in drugimi psihoanalitičnimi koncepti. Če si vse skupaj ogledamo sistematično, lahko v gospodarstvu prepoznamo sadistične, narcisistične in sadomazohistične vzorce. Avtorja sta odkrila pet skupin psihičnih motenj, ki niso le del naše ekonomije, temveč jo vse bolj tudi usmerjajo in vodijo. Po Sedláčku in Tanzarju so to: motnje zaznavanja realnosti (patološki derivati načela ugodja so odgovorni za čedalje večji obseg industrije želja in industrije potrošnih dobrin), potem tes nobne motnje (te nam realnost popačijo in peljejo k nenormalnemu vedenju), razne duševne motnje, od bipolarnih motenj do manično-depresivnih ciklov (ti se ujemajo s kon junkturnimi cikli), potem motnje nadzora in impulzov (denimo zasvojenost s špekuliranjem in igrami, ki jo prepoznavamo v tržnem vedenju investicijskih bank) in razne osebnostne motnje (obstajati morajo menedžerji, ki so veliko bolj usposobljeni za egoizem in brutalno tekmovalnost kot za človečnost, altruizem in zdravo pamet). Za avtorja predstavlja naslovni mit o Lilit simbol drame modernega kapitalizma. Lilit je bila po hebrejskem izročilu Adamova prva žena, Evina predhodnica, in je bila tako kot on izoblikovana iz zemlje ter Adamu v vseh stvareh enaka. Pri tej enakosti je vztrajala tako močno, da se je z njim zapletla v strašen prepir. Da bi ušla Adamovemu zatiranju, je zbežala iz rajskega vrta, si nakopala Božje prekletstvo in postala duh, ki v mraku preži na ljudi. Tako je Lilit ubijala novorojene dečke, jim izsesavala kri in dušo, iz življenjske energije mrtvih pa rojevala svoje demone, ki jih je morala, komajda rojene, že takoj pobiti. Lilit tako lepo ponazarja krogotok konsumpcije in uničevanja, simbol uničevalne ekonomije, kar je v nekem smislu tudi arhetip potrošniškega stroja, ki mora obenem rojevati in uničevati. Knjiga, po kateri boste na vsakdanjo ekonomijo in deležnike v njej gledali skozi drugačne oči.

Samo Rugelj, Bukla 140

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.