Kako živeti?

Recenzija Bukla

Michela de Montaigna (1533– 1592), francoskega plemiča in »izumitelja« esejistične forme, ki je v njegovih časih pomenila še poskus, torej testiranje, okušanje, pa tudi vrtinčenje (ne pa, kot piše avtorica pričujoče knjige Sarah Bakewell, sedanja priredba razlag drugih piscev z dolgočasnim uvodom in poenostavljenim zaključkom, zabodenima na oba konca kot dvoje vilic v koruzni storž), kar dobro poznamo tudi pri nas. Montaigne je eseje, vsega skupaj jih je nekaj več kot sto, izbor je preveden tudi v slovenščino, začel pisati leta 1572 (potem pa je to počel skoraj do smrti), nekaj let po tem, ko je s padcem s konja doživel skoraj usodno nesrečo, ki je za zmeraj spremenila njegovo predstavo o smrti in življenju. Bakewellova, sicer avtorica zgodovinskih neleposlovnih knjig, je Montaigneve Eseje, v katerih njihov avtor na moč prostodušno piše o sebi s poglobljeno občečloveško izkušnjo, vzela za osnovo pri razmišljanju, kako se spoprijeti z raznimi življenjskimi preizkušnjami. To nam prikaže v dvajsetih poglavjih knjige, ki jo lahko beremo kot zapis o Montaignevem življenju ter delu ali pa kot življenjski priročnik, v katerem nas Bakewellova prek Montaigna in drugih filozofov pelje umetnosti življenja naproti. Knjiga o življenju za prijetnejše življenje.

Samo Rugelj, Bukla 95-96

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.