Knjiga in bralci VI

Založnik o knjigi

»Rezultati ankete v raziskavi Knjiga in bralci VI ne puščajo nobenega dvoma: negativne trende v primerjavi z letom 2014 beležimo tako kot pri izposoji slovenskih knjig v knjižnicah, pri obiskovanju knjižnic nasploh, pri nakupovanju knjig ter tudi pri nakupovanju knjig s strani najbolj intenzivnih kupcev. Na strani knjižnih kupcev in bralcev na nobeni točki ni kakega opaznejšega premika navzgor, če seveda odštejemo povišanje odstotka mladih, ki vse več knjig preberejo in tudi kupijo v angleščini.«
– dr. Samo Rugelj

»Raziskava The Political Legacy of Entertaiment TV, objavljena v American Economic Review, o vplivu medijske družbe Mediaset na uspeh strank Naprej, Italija in Gibanje 5 zvezdic, je dokazala, da vzpona italijanskega populizma ni spodbudila le pristranskost poročanja, ampak predvsem navidezno nepolitični razvedrilni televizijski program, ki je z zmanjševanjem kognitivnih sposobnosti ustvaril podlago za hitropotezno mišljenje populistov. Slovenska kulturna politika z usmerjanjem kulture v javnem interesu v tržnost sicer nemara skuša razbremenjevati proračun, vendar sočasno, morda nezavedno, podpira tovrstne smeri razvoja.
– izr. prof. dr. Andrej Blatnik

»Težave z bralnimi navadami so nekaj, česar v trenutnih razmerah v Sloveniji ne morejo rešiti ne knjižničarji, ne založniki, niti avtorji, niti jih ni mogoče učinkovito rešiti s spremembo ali ukinitvijo ZECK ali dopolnitvijo Zakona o knjižničarstvu. Vprašanje, ki glede na spremenjeno kulturno klimo v Sloveniji ni retorično, zatorej je, ali kot družba bralne navade sploh želimo ohraniti kot vrednoto.«
– prof. dr. Miha Kovač

o knjigi v medijih

Panoptikum: Bralna kultura in Slovenci, 11. 12. 2019

Strokovnjaki od leta 1979 izvajajo raziskave bralnih navad med Slovenci. Nova, ki je pravkar izšla, kaže skrb zbujajočo podobo bralne kulture. Ne le da se je število nebralcev povečalo, upadlo je tudi število tistih, ki intenzivno berejo knjige. Letno večina Slovencev (58 %) prebere zgolj eno knjigo. Zanimalo nas bo, zakaj se uvrščamo pod evropsko povprečje in kako krivuljo obrniti. Podatki Evropske komisije kažejo, da 68 % Evropejcev prebere vsaj eno knjigo. Najbolj bralni narod so Švedi, sledijo pa Nizozemci. Najmanj berejo v Grčiji.

Igor Bratož, Delo: "Postajamo družba, ki ne bere knjig.", 27. 11. 2019

Sklepi, ki jih ponujajo številke, prebrane zaporedoma, se berejo kot zgodba o propadu: beremo čedalje manj, manj berejo tudi tisti, ki so prej brali v angleščini, število tistih, ki v enem letu ne kupijo niti ene knjige, se je med letoma 2014 in 2019 dvignilo za 4 odstotke na 53 odstotkov, število tistih, ki so se sami opredelili za nebralce, se je v zadnjih petih letih povečalo za 4 odstotne točke, 7 odstotkov kupcev knjig svojih nakupov ne prebere, ampak porabi za obdarovanje, od tod sklep, da imajo knjige za večino kupcev bolj simbolno (darilno) kot uporabno (bralno) vrednost, število kupcev e-knjig je še zmeraj zelo nizko, zadnje leto jih je kupilo le 4 odstotke anketirancev.