Ljudska zgodovina oktobrske revolucije

Založnik o knjigi

Neil Faulkner (1958) je britanski arheolog, zgodovinar, pisec, predavatelj, v vsem, kar počne, pa marksist in revolucionarni socialistični aktivist. Med drugim je napisal Marksistično zgodovino sveta: od neandertalcev do neoliberalcev. Če bi mu med revolucionarji devetnajstega in dvajsetega stoletja iskali vzornike, bi bil eden prvih med njimi prav gotovo Trocki, ki je bistveno vplival tudi na Faulknerjevo razumevanje ruske Oktobrske revolucije, katere stoletnico obeležujemo tudi s slovensko izdajo te knjige.
Po stotih letih je Oktobrska revolucija še vedno (ali morda vedno bolj) nerazumljen in napačno predstavljen dogodek v sodobni zgodovini. Zgodovinske interpretacije samega dogajanja in tudi ključnih akterjev, vključno z Leninom, večinoma izhajajo iz mešanice legend in anekdot, ideološko obremenjenih z nečim, kar se je zgodilo pozneje in s samo revolucijo ni imelo nobene zveze, še več, bilo je naperjeno neposredno proti njej – s stalinizmom.
Faulkner se v svojem zgodovinopisju vrača k temelju marksizma – k analizi družbe \'od spodaj navzgor\', kar mu omogoči, da zazna vrenje milijonskih ruskih množic, ki so se postopno, ob številnih napakah in stranpoteh, organizirale v množično demokratično gibanje, ki je šele lahko bilo sposobno zrušiti mogočni režim zemljiških posestnikov, dobičkarjev in vojnih hujskačev pod okriljem degenerirane, nekje v srednjem veku zaostale carske rodbine Romanovih.
Faulkner zavrača tezo, da so bili Lenin in njegovi boljševiki avtoritarni predhodniki stalinizma in dokazuje nasprotno: ruska revolucija je bila izbruh demokracije in ustvarjalnosti od spodaj navzgor. Zlomila jo je krvava stalinistična kontrarevolucija in jo nadomestila z novo obliko birokratskega državnega kapitalizma.
Faulknerjeva zgodovina Oktobrske revolucije vsekakor predstavlja pomembno učno uro za vsakega sodobnega družbenega aktivista, ki verjame, da je možen boljši in pravičnejši svet.