Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Vzpon meritokracije

Michael Young
Vzpon meritokracije
25,00 € 25,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,75 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Krtina
Zbirka Temeljna dela
Leto izdaje 2023
ISBN 978-961-260-161-4
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Naslov izvirnika The rise of the meritocracy
Leto izdaje izvirnika 1958
Prevod Mitja Sardoč

Tehnične lastnosti
mehka vezava
20 x 13,5 cm
240 g
197 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > sociologija
filozofija

Povej naprej

Založnik o knjigi

Knjiga Vzpon meritokracije je prvič izšla leta 1958 in velja za klasično delo sociologije edukacije ter za enega od prvih t. i. akademskih bestsellerjev. V njej je Michael Young pravzaprav zelo natančno – s sicer izrazito satirično naracijo – predvidel ustroj delovanja sodobnih družb ter vlogo in pomen šolanja kot generatorja družbene neenakosti v (post)industrijskih družbah, status elit ter družbeni položaj tistih, ki so bili v okviru procesa konkuriranja za selektivne družbene položaje neuspešni, itn. Osrednje merilo posameznikovega družbenega statusa namreč ni več njegov izvor, npr. socialno-ekonomski položaj staršev, temveč njegove zasluge, ki jih Young povzame v formulo »zasluga (merit) = IQ + trud«. Kar torej šteje oz. kar posamezniku dodeli družbeni status, namreč niso več okoliščine, na katere posameznik nima vpliva in so z moralnega vidika torej arbitrarne, temveč njegov (predvidoma (iz)merljivi) dosežek v procesu šolanja. »Tako praktično kakor tudi etično,« je opozoril Young, postane »meritokratično izobraževanje podlaga za meritokratično družbo«. Kljub poznejšemu prodajnemu uspehu in številnim prevodom je ostal Youngov (v veliki meri tudi satiričen) roman, v katerem se kot skovanka latinske besede »zasluga« (merit) in starogrške besede »vladati« (kratein) prvič pojavi pojem »meritokracija« – nekako manj opazen oz. v senci drugih likov in prispodob iz obdobja hladne vojne, npr. Orwellovega Velikega brata.

Čeprav je bila Youngova uporaba pojma meritokracije in povezanost le-te z idejo enakih možnostih praviloma slabšalna, so jo (predvsem sodobni) politiki – pravzaprav ironično –, na primer Tony Blair, vzeli za svojo. To je pri avtorju, kakor je večkrat opozoril, sprožilo tudi nemalo razočaranja nad nerazumevanjem temeljne poante samega romana. Usoda besedila Vzpon meritokracije je bila prav tako nenavadna kot njegova vsebina. Kakor je izpostavil Young v svojem članku »Meritocracy Revisited«, je v dolgi vrsti enajstih zavrnitev rokopisa knjige eden od založnikov predlagal, naj besedilo predrugači po modelu Huxleyjevega dela Krasni novi svet in napiše roman. Da ostaja Youngova knjiga Vzpon meritokracije še vedno aktualna, potrjuje vrsta novih znanstvenih monografij, npr. The Meritocracy Trap Daniela Markovitsa (2019) ter The Tyranny of Merit Michaela Sandela (2020).

Michael Dunlop Young (1915–2002) je bil britanski sociolog, politik in aktivist. Velja za enega od osrednjih figur britanske sociologije 20. stoletja ter za enega od pionirjev t. i. socialnih inovacij. Poleg svoje akademske kariere je bil namreč tudi ustanovitelj številnih inštitucij, npr. danes največje britanske univerze The Open University. Svoj pečat je Michael Young pustil tudi v politiki: bil je namreč eden od soavtorjev t. i. manifesta britanske laburistične stranke za volitve leta 1945.

Recenzija Bukla

Pred leti sem bral knjigo Cilj: proces nenehnih izboljšav, sicer knjigo o poslovodstvu proizvodnje, vendar napisano v obliki napetega romana, ki bralca pritegne, četudi nima tovrstnih poklicnih ambicij. Na to knjigo sem se spomnil ob prebiranju Vzpona meritokracije sociologa Michaela Younga (1915–2002), vplivne satire v času izida leta 1958 in kasneje, ko je postala velika uspešnica. Young je imel veliko težav, da je sploh prišel do objave te knjige, svetovali so mu predelavo v stilu Huxleyjevega Krasnega novega sveta ipd., saj je v njej razvijal inovativno, vendar logično idejo: v prihodnosti, v prvih desetletjih 21. stoletja, bodo ključne položaje zasedli dobro izobraženi in inteligentni ljudje z visokim inteligenčnim količnikom ter najboljšimi dosežki, ne pa več tisti, ki so imeli to srečo, da so se rodili v hierarhično visoko umeščenih rodbinah. Vzpon meritokracije je torej napovedovala vzpon pomena izobraževanja za življenjsko napredovanje posameznika, sami pa se lahko vprašate, ali nas sedanja aktualnost v tem smislu ne vrača v preteklost in v čas nastanka te knjige.

Samo Rugelj, Bukla 178

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...