Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Ožina svoboščin

Ravnotežje moči med državo in družbo
Daron Acemoglu, James A. Robinson
Prelistaj
Ožina svoboščin -10%
26,01 € 28,90 € Prihrani 2,89 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,78 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni Brezplačna poštnina (v Slovenijo)

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba UMco
Zbirka Angažirano
Leto izdaje 2021
ISBN 978-961-7050-75-2
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Naslov izvirnika The Narrow Corridor
Podnaslov izvirnika States, Societies, and the Fate of Liberty
Leto izdaje izvirnika 2019
Prevod Samo Kuščer
Urejanje Renate Rugelj, Samo Rugelj

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 15 cm
1.020 g
787 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
knjige umco
družbene vede > ekonomija
družbene vede > politika
družbene vede > sociologija

Povej naprej

Založnik o knjigi

Nova knjiga avtorjev družbeno angažirane uspešnice Zakaj narodi propadajo

Po svojem odmevnem delu Zakaj narodi propadajo sta se priznana misleca Daron Acemoglu in James A. Robinson v svoji novi knjigi Ožina svoboščin z eruditskim žarom in s širokim zgodovinskim pristopom lotila razmerja med državo in družbo po vsem svetu. Po njunem mnenju svoboda nikoli ni »naravno« stanje človeka in družbe. Vedno in povsod močni dominirajo nad šibkimi, človeška svoboda pa je pogosto zatrta s (formaliziranimi) pravili oziroma s silo. Države so lahko prešibke, da bi zaščitile posameznike pred zunanjimi grožnjami ali pa premočne v svojem despotizmu, da bi se družba lahko obranila pred njimi. Zato se svobodnejši posameznik lahko pojavi šele takrat, ko se družba aktivno angažira v politiki in ohranja svojo moralno držo proti oblasti in državi.

Avtorja v Ožini svoboščin zavračata statični princip zahodnega mita, po katerem je politična svoboda nekaj trajnega in stabilnega, kar je doseženo s procesom »razsvetljenstva«. Trdita nasprotno: pot do svobode je ozka in ostaja odprta le ob nenehni konfrontaciji med državo in družbo. Moč oblasti in družbenih elit v svobodni državi nikoli ni bila vprašljiva, vendar se morajo družbene institucije kontinuirano razvijati, tako kot se v njej spreminja narava konfliktov in potreb.

Odnos med državo in družbo ponazarja krhko naravo svobode, ki temelji na nestabilnem ravnotežju. V preteklosti se je pogosto zgodilo, da je ena stran postala premočna, zaradi česar je svoboda v družbi pričela pojemati.

Dandanes se nahajamo sredi močne družbene destabilizacije marsikje po svetu in potrebujemo jasno izrisano pot do svoboščin, saj ta postaja čedalje bolj ozka in nepredvidljiva. Nevarnost, ki se pojavlja na obzorju, ni samo izguba naših političnih svoboščin, temveč tudi dezintegracija blaginje in varnosti, ki temeljita na svobodi.

 

»Knjiga Ožina svoboščin nas po različnih celinah in skozi tisočletja zgodovine popelje na razburljivo popotovanje odkrivanja ključne sestavine svoboščin. V današnjih časih je tako zelo pomembno, da to odkrijemo, zato je ta knjiga resnično neprecenljive vrednosti.«
– George Akerlof, Nobelov nagrajenec za ekonomijo leta 2001

»Kako naj obravnavamo pomembna vprašanja sodobne demokratične družbe? Ta odlična knjiga ravno ob pravem času podaja preprosto, zmogljivo ogrodje za ocenjevanje alternativnih oblik družbenega upravljanja. S temeljito analizo nas opozarja, da moramo vedno budno vzdrževati ustrezno razmerje med državo in družbo, če želimo ostati znotraj 'ožine svoboščin' ter se izogniti brezvladju na eni strani in diktaturi na drugi.«
– Bengt Holmstrom, Nobelov nagrajenec za ekonomijo leta 2016

»Izjemna knjiga o pomenu in težavah vzpostavljanja delujoče demokratične države.«
– Peter Diamond, Nobelov nagrajenec za ekonomijo

 

O avtorjih

DARON ACEMOGLU je profesor ekonomije na MIT in eden izmed najpogosteje citiranih ekonomistov na svetu. Leta 2005 je prejel nagrado John Bates Clark Medal, ki jo ameriško združenje ekonomistov podeljuje najvplivnejšim ekonomistom, mlajšim od štirideset let. Je tudi avtor odmevnih knjig in učbenikov, v katerih se posveča politični ekonomiji in teoriji gospodarske rasti, mednarodno pa se je prebil kot soavtor knjige Zakaj narodi propadajo.

JAMES A. ROBINSON je politolog in ekonomist ter redni profesor na univerzi v Chicagu. Področja njegovega raziskovanja so politična ekonomija ter gospodarski in politični razvoj. Napisal je več kot sto znanstvenih člankov, ki so bili objavljeni v najpomembnejših ameriških ekonomskih revijah, poleg tega je tudi soavtor treh knjig s področja politične ekonomije ter tudi soavtor knjige Zakaj narodi propadajo.

Odlomek

»V knjigi trdiva, da se lahko svoboda pojavi in uspeva le tedaj, ko sta močni tako državna oblast kot družba. Močna država mora preprečevati nasilje, izvajati zakone in zagotavljati javne storitve, ključne za stanje, v katerem se ljudje lahko odločajo po svoji volji in odločitve uresničujejo. Močna, mobilizirana družba pa mora nadzirati in brzdati državo. Ožina do svobodne družbe je stisnjena med strah in zatiranje despotske države na eni strani ter nasilje in brezzakonje ob odsotnosti državne uprave na drugi.«
– iz knjige

Recenzija Bukla

Kako ustvariti svobodno družbo, ki ima obenem čvrsto oblast, hkrati pa tudi aktivno civilno sfero, ki to oblast nadzoruje in se odločno odzove na njene morebitne anomalije? To je ključno vprašanje, ki sta si ga zastavila eruditska ter v natančnih družbenopolitičnih analizah izurjena ekonomska misleca Daron Acemoglu in James A. Robinson, ki sta se po svoji odmevni knjigi Zakaj narodi propadajo s knjigo Ožina svoboščin lotila morda še bolj ambicioznega in izvirnega knjižnega projekta. S svojim širokim zgodovinskim pristopom sta vzela pod drobnogled razmerja med državo in družbo po vsem svetu in v raznih zgodovinskih obdobjih od antike in stare Grčije ter principov njihovega odločanja o pomembnih rečeh, prek srednjega veka in italijanskih mestnih državic, ki so našle svojo pot do družbenega konsenza, pa vse do današnjih dni, ko so ponekod po svetu – skozi naporen in občutljiv družbeni proces – uspeli vzpostaviti delujočo demokracijo, ki je ves čas na preizkušnji. To razmerje med svobodo in državo pa se je marsikje tudi zrušilo ali pa se niti še ni vzpostavilo.
Po mnenju avtorjev svoboda nikoli ni »naravno« stanje človeka in družbe. Vedno in povsod močni dominirajo nad šibkimi, človeška svoboda pa je pogosto zatrta s (formaliziranimi) pravili oziroma s silo. Države so lahko prešibke, da bi zaščitile posamez­nike pred zunanjimi grožnjami, ali pa premočne v svojem despotizmu, da bi se družba lahko obranila pred njimi. Zato se svobodnejši posameznik lahko pojavi šele takrat, ko se družba aktivno angažira v politiki in ohranja svojo moralno držo proti oblasti in državi. Avtorja v Ožini svoboščin tudi zavračata statični princip zahodnega mita, po katerem je politična svoboda nekaj trajnega in stabilnega, kar je doseženo s procesom »razsvetljenstva«. Trdita nasprotno: pot do svobode je ozka in ostaja odprta le ob nenehni konfrontaciji med državo in družbo. Moč oblasti in družbenih elit v svobodni državi nikoli ni bila vprašljiva, vendar se morajo družbene institucije kontinuirano razvijati, tako kot se v njej spreminja narava konfliktov in potreb.
Dandanes smo sredi močne družbene destabilizacije marsikje po svetu in potrebujemo jasno izrisano pot do svoboščin, saj ta postaja čedalje bolj ozka in nepredvidljiva. Nevarnost, ki se pojavlja na obzorju, ni samo izguba naših političnih svoboščin, temveč tudi dezintegracija blaginje in varnosti, ki temeljita na svobodi. Delo Ožina svoboščin je knjiga, ki ponuja ogrom­no vpogledov in razmislekov o tem, kako ohraniti civilizacijske pridobitve in jih okrepiti.

Samo Rugelj, Bukla 158

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...