Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Vrnitev dela v kritični teoriji

Sebstvo, družba, politika
Christophe Dejours, ... [et al.]
Vrnitev dela v kritični teoriji
25,00 € 25,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,75 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Krtina
Zbirka Krt
Leto izdaje 2022
ISBN 978-961-260-145-4
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Naslov izvirnika The return of work in critical theory
Podnaslov izvirnika Self, society, politics
Leto izdaje izvirnika 2018
Prevod Aljoša Kravanja

Tehnične lastnosti
mehka vezava
20 x 14 cm
330 g
242 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
filozofija
družbene vede
psihologija in psihiatrija > socialna psihologija

Povej naprej

Založnik o knjigi

Knjiga Vrnitev dela v kritični teoriji; Sebstvo, družba, politika je skupinski projekt, ki vključuje različne tematske vidike in pristope z izrecnim namenom, da poda celovit filozofski pogled na delo. Tako marksistični na eni kakor normativistični obravnavi na drugi strani avtorji očitajo, da spregledata specifičnost dela kot pojava, ki v običajni biografiji zaseda velik del človekovega časa in tvori bistven element osebne identitete, materialne podlage za življenje in družbenega pripoznanja.

Knjiga najprej predstavi temeljne skrbi, ki sodobnega posameznika navdajajo v zvezi z delom in ki, kot kažejo empirični podatki, še zdaleč niso zgolj materialne; potem pa na tej podlagi posebej osvetli osebni, družbeni in politični vidik problematike dela. Knjiga je odličen primer tega, s čim bi se morala ukvarjati sodobna kritična teorija: njena zaključna teza se glasi, da družba ne more biti demokratična, dokler se ne bo demokratično okolje uveljavilo tudi na delovnem mestu.

Jean-Philippe Deranty, Emmanuel Renault in Nicholas H. Smith so mednarodno uveljavljeni misleci srednje generacije, ki delujejo kot profesorji za socialno filozofijo na univerzah v Avstraliji, Franciji in ZDA. Christophe Dejours je predvsem psiholog, ki se ukvarja s psihodinamiko dela. Vsak od njih je napisal vrsto odmevnih del na svojem primarnem področju.

Recenzija Bukla

Aljoša Kravanja je prevedel delo štirih mislecev, ki se ukvarjajo s celovitim pogledom na delo – koncept, ki ga v sodobni kritični teoriji ni, saj se pretežno vsi ukvarjajo z vprašanjem konca dela ter vplivi na človeka, ki postaja odveč. Pa je res »konec dela« – je to želja ali dejstvo? Avtorji slednjemu nasprotujejo (»delo ni obroben ali vse manjši vidik živ­ljenja v modernih družbah«) in v osmih poglavjih (teorije in ­prakse) preučujejo specifičnost dela kot pojava, ki opredeljuje identiteto človeka ter materialne podlage za življenje in družbeno pripoznanje. Fokusirajo se na filozofsko refleksijo izkušnje dela ter vprašanje, kako nas delo oblikuje skozi izkustvo, kar se najbolje vidi v času brezposelnosti ali podzaposlenosti. Kaj nam daje izkušnja dela in kako nas spodkopava? Kako je delo kot izkušnja pristnega sodelovanja lahko proces učenja glavnih vrlin (toleranca, solidarnost, pogum, pravičnost) – ali pa to ni in zakaj. »Podoba dela, ki je postopoma nastala iz različnih patologij sodobnega dela, je bila podoba izkušnje, v kateri je na kocki telesno, duševno, moralno in celo politično življenje posameznika.« Knjiga bi morala priti v roke vsakega družboslovca, saj čtivo ponuja nov kritičen pogled na sedanjost in vključuje širok spekter idej od feminističnih do ekoloških. Je nova raziskava tistega, kar so raziskovali že prvotni kritični misleci: kaj je delo in kdo smo mi v odnosu do dela, do sveta in do sebe? Je pravo delo (pravih) kritičnih mislecev, predvsem pa je knjiga za vsakega državljana, saj »demokracija ne more postati to, kar je, po svojem imenu, dokler ne postane demokracija na delovnem mestu«. Ali kot je dejal John Dewey: »Izenačenje demokracije s politično demokracijo je odgovorno za večino njenih neuspehov.« To filozofsko delo je v samem jedru politični manifest (demokracije), zato ne preseneti, da se začne z Brechtovim citatom »Knjiga je orožje, vzemi jo v roke«.

Ajda Vodlan, Bukla 169

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...