Z lepilom na podplatih

Recenzija Bukla

Zaradi bližajoče se tridesetletnice samostojne Slovenije bo ob tej prilož­nosti gotovo izšlo nekaj knjig, ena tehtnejših, ki prinaša celovit pregled razvoja in stanja slovenske države, pa je nastala v sodelovanju Celjske Mohorjeve družbe in Zbora za Republiko. Poleg uvodnih besed urednika knjige Ivan Janeza Štuheca in predsednika vlade Janeza Janše je svoj pogled v mozaik polpretekle slovenske zgodovine in njene aktualne sedanjosti prispevalo več kot dvajset priznanih poznavalcev svojega področja, večina je doktorjev znanosti. Janko Kos je analiziral slovensko osamosvojitveno idejo in temeljne politične težave po osamosvojitvi, Stane Granda je preigral pojem samoslovenstva in prizadevanj za slovensko državo, Matija Ogrin se je posvetil žrtvam revolucije in spominom nanje, Aleš Maver je pregledal razvoj političnih strank po letu 1990 in rezultate posameznih volitev, Klemen Jaklič je preučil ustavni razvoj Republike Slovenije, Dimitrij Rupel je pregledal mednarodno uveljavljanje Slovenije in njeno današnjo zunanjo politiko, Tone Krkovič pa se je posvetil slovenski vojski in njenemu položaju po treh desetletjih. Igor Grdina je kritično pogledal na našo znanost in visoko šolstvo, Mojca Škrinjar pa na slovensko šolstvo; medijsko politiko in (ne)odvisnost medijev je analiziral Matevž Tomšič, Ignacija Fridl Jarc se je osredinila na kulturno politiko in slovensko identiteto, urednik Ivan Janez Štuhec pa je prispeval tudi besedilo o verski svobodi in Katoliški cerkvi v Sloveniji. Andrej Umek je analiziral razvoj slovenskega gospodarstva in infrastrukture, Matej Kovač je podal kronološki in vsebinski pregled naše ekonomske tranzicije od leta 1990 naprej, Janez Podobnik se je posvetil vprašanjem trajnostnega razvoja Slovenije v luči ekologije, Ivan Žagar pa izzivom lokalne samouprave ter njenemu razmerju do (parlamentarne) demokracije. Drago Čepar je svoj prispevek namenil izzivom vse bolj perečega demografskega vprašanja, Romana Tomc je na socialno državo in nesocialne razmere pogledala z evropske perspektive, France Cukjati in Janez Remškar sta analizirala slovensko (javno) zdravstvo tudi v luči njegovega razvoja v prejšnjem stoletju, Jan Zobec se je poigral s pojmom treh Slovenij, Helena Jaklitsch je v osamosvajanje Slovenije umestila prispevek Slovencev po svetu, Erika Jazbar pa je poskusila doumeti, kaj je ostalo od nekdaj enot­nega kulturnega prostora.

Samo Rugelj, Bukla 159

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.