Založba | Slovenska matica |
Zbirka | Filozofska knjižnica |
Leto izdaje | 2023 |
ISBN | 978-961-213-410-5 |
Naslov izvirnika | Ab urbe condita |
Prevod in spremna beseda | Aleš Maver |
trda vezava
23 x 16,5 cm
760 g
430 strani
Tip knjige
zgodovina
Kategorije
zgodovina
filozofija > antična filozofija
Založnik o knjigi
Drugih pet knjig Livijeve zgodovine popisuje čas od katastrofalnega vdora Galcev in zavzetja Rima v začetku četrtega stoletja pr. Kr. dalje, torej boje za prevlado na Apeninskem polotoku, vojne z Ekvi, Volski, Etruščani in Samniti, vse do leta 292. Delež vojaških vsebin v njej narašča in se po sorazmerno skromni slabi polovici v šesti in dobri polovici v sedmi knjigi v osmi knjigi dvigne kar na tri četrtine vsega besedila.
Kljub močnemu poudarjanju vojaške komponente pri tej zgodovini pa Livij vzporedno slika fresko z razvojem ustanov pri rimski republiki, ki je povezan z vedno novimi valovi »spopada stanov«, bojev med patriciji in plebejci. Občasno, zlasti ob prizadevanjih ljudskih tribunov za plebejski konzulat in ob opisovanju trpljenja dolžnikov, ki pristanejo v okovih, pridejo na dan plebejcem bolj naklonjeni toni; v glavnem pa prevladujejo stari, aristokraciji bližji pogledi. S temnimi barvami naslika nekdanjega rešitelja Kapitola Marka Manlija, ki naj bi se skušal polastiti kraljevske oblasti in v katerem sodobni raziskovalci razbirajo Livijeve namige na Cezarjevega in Ciceronovega sodobnika Katilino, in kurulskega edila (pre)nizkega rodu Gneja Flavija. Prvak rimskih zgodovinarjev je tako skušal postaviti pomnik nekdanji slavi, hkrati pa je upal, da se bodo bralci iz njegovih podob tudi česa naučili.
Recenzija Bukla
Kako je nastal Rim? Če se po odgovor odpravite v spletno enciklopedijo, boste izvedeli, da je Rim po vsej verjetnosti nastal z združitvijo različnih plemenskih skupin, ki so na tem območju živele približno v 8. stoletju pr. n. št. Tradicija sicer pravi, da sta mesto ustanovila brata Romul in Rem leta 753 pr. n. št., Romul pa je tudi postal prvi rimski kralj, ki mu je sledilo še šest monarhov, ti pa so bili verjetno vsi etruščanskega porekla. Zadnji izmed teh, Tarkvinij Ošabni, je bil izgnan iz Rima leta 509 pr. n. št. in tedaj je bila ustanovljena Rimska republika, ki je trajala do druge polovice 1. stoletja pr. n. št. Če začnete brati prvo knjigo Tita Livija (59 pr. n. št.–17 n. št.), rimskega zgodovinarja, retorika in filozofa, ki je od približno leta 29 pr. n. št. živel v Rimu, bil učitelj poznejšega cesarja Klavdija, najbolj znan pa je postal ravno kot zgodovinar Rima, o katerem je v latinščini napisal kar 142 knjig, od katerih se jih je ohranilo 35 (preostale le v fragmentih), boste dobili malo drugačno verzijo. Livij namreč trdi, da so imeli pri nastanku Rima vlogo tudi ubežniki iz zasedene in požgane Troje z Enejem na čelu, ki so iskali prostor za svoje novo življenje in se odločili za ustanovitev mesta ob reki Tiberi. Livij je svojo verzijo zgodovine pisal nepolitično in osebno, ukvarjal se je z vplivom značajev na njen potek, poleg Salustija in Tacita pa velja za največjega rimskega zgodovinarja. Slovenska matica je kot del svojih zahtevnih prevodnih antičnih knjižnih projektov zdaj dokončala prevod in izdajo prvih deset Livijevih knjig v dveh delih (prvih pet v prvem delu predstavlja zadnji prevod akademika Primoža Simonitija), gre pa za zgledno urejen in komentiran prevod, kjer prvih pet knjig podrobno orisuje nastanek in ureditev mesta ter prve vladarje in boje nekako do leta 400 pr. n. št., drugih pet knjig v drugem delu (prevod Aleš Maver) pa se že posveča vojnam z Volski, Etruščani ter pohod nad Ekve in ozemlje Tarkvinijev, pokriva pa rimsko obdobje od približno leta 390 pr. n. št. do enega stoletja naprej, torej do približno leta 293 pr. n. št. Obvezno čtivo za vse ljubitelje antične zgodovine.
Samo Rugelj, Bukla 179
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
- -10% Umirjenost je ključ Starodavne metode za sodobno življenje 19,80 € 22,00 € Prihrani 2,20 € Dodaj v košarico