Založba | Družina |
Leto izdaje | 2023 |
ISBN | 978-961-04-0960-1 |
Naslov izvirnika | The Demon in Democracy |
Leto izdaje izvirnika | 2016 |
Prevod | Niki Neubauer |
trda vezava
23 x 15,5 cm
530 g
184 strani
Tip knjige
filozofija
Kategorije
družbene vede
filozofija
družbene vede > politika
Založnik o knjigi
Ryszard Legutko je desetletja živel in trpel pod komunistično oblastjo ter se proti njej boril skupaj s poljskim protikomunističnim gibanjem. Potem ko je dve desetletji živel v liberalni demokraciji, pa je ugotovil, da imata ta dva politična sistema veliko več skupnega, kot bi si mislili. Oba izhajata iz istih zgodovinskih korenin zgodnje moderne dobe in sprejemata podobne predpostavke o zgodovini, družbi, veri, politiki, kulturi in človeški naravi. V pričujoči knjigi Legutko raziskuje njune skupne poteze in pojasnjuje, kako se je liberalna demokracija sčasoma uklonila istim ciljem kot komunizem, čeprav brez brutalnosti v sovjetskem slogu. Oba sistema omejujeta človeško naravo na navadnega človeka, ki je prepričan, da je osvobojen vseh spon preteklosti. Tako komunist kot liberalni demokrat nočeta priznati, da obstaja karkoli vrednega zunaj političnih sistemov, katerim sta obljubila svojo zvestobo. Prav tako pa oba sistema zavračata vsakršno kritično preučitev svojih ideoloških predsodkov.
Iz knjige:
»Nekaj časa sem mislil, da ta proti protikomunizem, za katerega je bila značilna prizanesljiva drža do komunistov in ostra do protikomunistov, izhaja iz strahu pred sovjetsko močjo oziroma, če se izrazim bolj prijazno, iz spoznanja, da bi bilo moralno nepredstavljivo sprejeti možnost globalnega vojaškega spopada kot neizogibno posledico spopada s komunizmom. Vendar sem spoznal, da takšni premisleki ne morejo v celoti pojasniti surovega protikomunističnega besa, ki sem ga zaznal in je presegal večino meni znanih negativnih političnih čustev. Porodila se mi je hipoteza, da obe stališči – komunistično in liberalno-demokratično – povezuje nekaj globljega, neka skupna načela in ideali.«
o avtorju
Ryszard Legutko (1949) je poljski filozof in politik ter profesor filozofije na Jagielonski univerzi v Krakovu, specializiran za antično filozofijo in politično teorijo. V času komunističnega režima je bil eden od urednikov samizdatskega četrtletnika »Arka«. Po padcu komunističnega režima je soustanovil Center za politično misel, ki združuje raziskovalno dejavnost, poučevanje, seminarje in konference ter obenem deluje tudi kot založba. Prevedel in napisal je komentarje Platonovega Fajdona (1995) in druge. Je tudi avtor več knjig: Platonova kritika demokracije (1990), Traktat o svobodi (2007), Esej o poljski duši (2008) in Sokrat (2013).
Recenzija Bukla
Ugleden poljski in evropski državnik in priznan filozof je bival v komunistični Poljski in današnji liberalno-demokratični državi, ki je del EU. Že pred padcem Berlinskega zidu je ugotavljal, da komunistično in liberalno-demokratično stališče povezuje nekaj globljega, »neka skupna načela in ideali«. Sprva se njegova teza sliši nenavadno, vendar jo v petih poglavjih temeljito argumentira – razloži stališče obeh sistemov do področja zgodovine, utopije, politike, ideologije in religije. Jasno pove, da je bil komunizem neprimerljivo slabši, okrutnejši totalitarni sistem, pa vendar najde korelacije: oba sistema želita spreminjati družbo (jo preoblikovati skozi družbeni inženiring), oba sta modernizacijska projekta (novo je dobro, staro slabo), sta utopična, v celoti politizirata družbo, sama sebe razumeta kot »konec zgodovine« in ne dopuščata kritike, niti alternative. Zahteva se enotnost pogleda, ki je vseobsegajoč – poseže tudi na akademsko in kulturno področje. Legutko v knjigi govori o »liberal-demokraciji«, kar pa ni liberalna demokracija, kot so jo razumeli Churchill, JFK in drugi. »Nepopolno ravnovesje med demokracijo in liberalizmom, ki je v liberalni demokraciji vedno obstajalo, se je močno nagnilo v korist liberalizma. Posledica je liberal-demokracija.« Liberalna demokracija se hvali, da podeljuje svobodo, a hkrati velja za samoumevno, da sta svoboda in emancipacija mogoči le v tem sistemu oziroma da »sta svoboda in emancipacija liberalna demokracija«. Ironično: demokracije v svojem začetku, torej pri starih Grkih, filozofi nikoli niso imeli za najboljši sistem. Zanimivo čtivo za politologe – ker pa smo »politične živali«, bi to navsezadnje moralo biti čtivo za vse državljane. Legutko namreč poda kritiko, vendar pa ne pozabimo, kar je že JFK leta 1963 povedal v Berlinu: demokracija ni perfektna, vendar pa ne držimo svojih ljudi za ograjami. Naj bo to torej začetek kritik našega sistema, tudi EU, z namenom izboljšanja naše družbe!
Ajda Vodlan, Bukla 171–172
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
- Konfucijanski preporod v tajvanski filozofiji Xu Fuguan in njegova teorija kitajske estetike 19,90 € Dodaj v košarico