Kaj se pravi misliti?

Recenzija Bukla

»Do tega, kaj se pravi misliti, dospemo, če sami mislimo. Da bi se tak pos kus posrečil, moramo biti pripravljeni učiti se misliti. A brž, ko se spustimo v učenje, smo že priznali, da še ne zmoremo misliti. Vendar se človek imenuje ta, ki zmore misliti – in to upravičeno. Je namreč umno živo bitje.« S to preprosto, a vratolomno skico se odpre knjiga predavanj nemškega filozofa Martina Heideggerja iz semestrov 1951/1952, v katerih ugotavlja, da je mišljenje potrebno tudi v času tehnološkega, znanstvenega in industrijskega napredka, pri čemer ne zamenjuje mislenja (iz besede misliti) z menjenjem (iz besede meniti). To je – če razlikovanje apliciramo na sodobnost – zlasti pomenljivo v času, ko veliko ljudi na internetu in v medijih razsipava s svojimi mnenji, kar samo po sebi ne pomeni, da tu kdor koli resnično misli. Grozi nam torej nevarnost lahkomiselnosti, ugotavlja mislec. Prevajalec Aleš Košar je vsekakor stal pred zahtevnim izzivom, saj se Heidegger pogosto obrača v analize grškega in nemškega izrazoslovja, ki ga je treba čim bolj verodostojno ubesediti in kulturno interpretirati za slovensko bralstvo. Na trenutke tudi z jezikovnimi inovacijami.

Žiga Valetič, Bukla 143

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.