Kaj se pravi misliti?
Martin HeideggerZaložba | Znanstvena založba Filozofske fakultete |
Leto izdaje | 2018 |
ISBN | 978-961-237-932-2 |
Naslov izvirnika | Was heißt Denken? |
Leto izdaje izvirnika | 2002 |
Prevod | Aleš Košar |
Spremna beseda | Dean Komel |
Urejanje | Dean Komel |
mehka vezava
21 x 13,5 cm
340 g
242 strani
Tip knjige
filozofija
Kategorije
filozofija
Založnik o knjigi
Heideggrovo izhodišče v knjigi Kaj se pravi misliti je, da je vprašanje po mišljenju najpomembnejše vprašanje. To je vprašanje po tem, kaj pravzaprav pravimo, kaj rečemo in sicer v razliki do znanosti, ki mišljenje največkrat razume kot sledenje stežka izborjeni znanstveni metodi. Kaj, kako in od kdaj je mišljenje samo? Kaj pomeni, kadar pravimo, da kdo ne zna "logično" misliti ali da ne misli, da ne razmišlja? ... Čas po vojni, ki je še zmeraj čas krize, po Heideggru zaznamuje to, da kljub vsem dosežkom, zaslužnim za gospodarski razcvet, družbeni dvig in tehnični preobrat, še ne mislimo. Prav narobe: šele na poti smo, da bi mišljenje dosegli, se tako osmislili in izstopili iz "krize vrednot".
Recenzija Bukla
»Do tega, kaj se pravi misliti, dospemo, če sami mislimo. Da bi se tak pos kus posrečil, moramo biti pripravljeni učiti se misliti. A brž, ko se spustimo v učenje, smo že priznali, da še ne zmoremo misliti. Vendar se človek imenuje ta, ki zmore misliti – in to upravičeno. Je namreč umno živo bitje.« S to preprosto, a vratolomno skico se odpre knjiga predavanj nemškega filozofa Martina Heideggerja iz semestrov 1951/1952, v katerih ugotavlja, da je mišljenje potrebno tudi v času tehnološkega, znanstvenega in industrijskega napredka, pri čemer ne zamenjuje mislenja (iz besede misliti) z menjenjem (iz besede meniti). To je – če razlikovanje apliciramo na sodobnost – zlasti pomenljivo v času, ko veliko ljudi na internetu in v medijih razsipava s svojimi mnenji, kar samo po sebi ne pomeni, da tu kdor koli resnično misli. Grozi nam torej nevarnost lahkomiselnosti, ugotavlja mislec. Prevajalec Aleš Košar je vsekakor stal pred zahtevnim izzivom, saj se Heidegger pogosto obrača v analize grškega in nemškega izrazoslovja, ki ga je treba čim bolj verodostojno ubesediti in kulturno interpretirati za slovensko bralstvo. Na trenutke tudi z jezikovnimi inovacijami.
Žiga Valetič, Bukla 143
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
Slovenski razkoli in slovenska sprava Usodni trk 'valjhunstva' in boljševizma 29,90 € Dodaj v košarico
-
Konfucijanski preporod v tajvanski filozofiji Xu Fuguan in njegova teorija kitajske estetike 19,90 € Dodaj v košarico