| Založba | Krtina |
| Zbirka | Temeljna dela |
| Leto izdaje | 2023 |
| ISBN | 978-961-260-155-3 |
| Naslov izvirnika | Enzyklopädie der philosophischen Wissenschaften im Grundrisse. |
| Podnaslov izvirnika | 3. Philosophie des Geistes |
| Leto izdaje izvirnika | 1830 |
| Prevod | Marko Bratina, ... [et al.] |
mehka vezava
20 x 13,5 cm
300 g
257 strani
Tip knjige
predavanja
Kategorije
filozofija
Založnik o knjigi
Bistvo duha je zaradi tega formalno svoboda, absolutna negativnost pojma kot identiteta s seboj. Po tej formalni določitvi more duh abstrahirati od vsega zunanjega in svoje lastne zunanjosti, od svojega obstoja samega; prenesti more negacijo svoje individualne neposrednosti, neskončno bolečino, tj. v tej negativnosti se lahko afirmativno ohrani in je identičen za sebe. Ta možnost je njegova abstraktna zasebna občost v sebi.
Enciklopedija filozofskih znanosti prinaša sistematičen prikaz celotnega Heglovega sistema. Deli se na tri dele, in sicer logiko, filozofijo narave in filozofijo duha (namreč subjektivnega, objektivnega in absolutnega). Hegel jo je prvič izdal leta 1817, vendar jo je skozi predavateljsko dejavnost pozneje vseskozi popravljal in dopolnjeval. Tretja izdaja iz leta 1830 tvori zadnjo besedo Heglovega filozofskega razvoja in je bila tudi zgodovinsko najbolj učinkujoča.
o avtorju
G. W. F. Hegel je eden največjih filozofov sploh. S svojim spekulativnim idealizmom je postavil zadnji veliki sistem, ki je tako po vsebini kakor po formi pustil globoke sledi v zgodovini in še vedno določa mišljenje na številnih področjih vednosti.
Recenzija Bukla
Enciklopedija filozofskih znanosti zajema sistematičen prikaz celotnega sistema nemškega filozofa G. W. F. Hegla (1770–1831). Deli se na tri dele, pri čemer je Filozofija duha 3. del, ki sledi Logiki in Filozofiji narave. Tretji del povezuje Heglove misli o subjektivnem duhu, objektivnem duhu in absolutnem duhu. Enciklopedija je prvič izšla leta 1817 kot vodič po predavanjih, za katerega je avtor sam opozarjal, da je le berilo, ki ga pojasnijo šele predavanja. Kasneje je Enciklopedija izšla še večkrat, izdaje pa se med seboj razlikujejo, ker je Hegel svoje delo dopolnjeval, poleg tega pa so po filozofovi smrti uredniki avtorjeve zapise bogatili z zapiski njegovih študentov, kar je ustvarjalo nenavadne lepljenke. Ta izdaja (1830), ki med poznavalci velja za referenčno za proučevanje Hegla, označuje odstopanja med posameznimi zapiski istih predavanj in jasno ločuje Heglove lastne opombe od uredniških opomb, ki se večinoma nanašajo na prevajalske rešitve. Prevod, ki je delo Marka Bratine, Zdravka Kobeta, Urbana Šrimpfa in Gorana Vraneševića (Bratina in Kobe sta delo tudi uredila), v največji možni meri ohranja načela in terminološke rešitve iz zadnjih prevodov Hegla, vendar se od utečene prakse tudi odmika, zato je še zlasti zanimiv slovar na koncu knjige.
Maja Črepinšek, Bukla 173–174
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
Nastanek in razvoj znanstvenega dejstva Uvod v nauk o mišljenjskem slogu in mišljenjskem kolektivu 20,00 € Dodaj v košarico -
Totalna revolucija? Boj slovenskega punka pod komunističnim režimom Jugoslavije 25,00 € Dodaj v košarico -
-10% Drugačen um Hobotnice in razvoj inteligentnega življenja 22,41 € 24,90 € Prihrani 2,49 € Dodaj v košarico
