trda vezava
24 x 15,5 cm
540 g
292 strani
Kategorije
družbene vede
filozofija
družbene vede > sociologija
Založnik o knjigi
Zablode feminizma analizirajo temeljne značilnosti sodobnega feminizma. Izhodišče analize predstavljata spremenjena socialni in zgodovinski kontekst, v katerih sodobni feminizem ponavlja in reproducira teoretske postavke feminizma 20. stoletja. Zaradi tega sodobni feminizem ni zmožen ustrezno kontekstualizirati današnjega položaja žensk, tako kot ni sposoben preseči svojih evropocentričnih in kolonialnih drž ter drugih problematičnih značilnosti. Sodobni feminizem ni več kritična analiza in teorija o položaju ter vlogi žensk v sodobni družbi – prelevil se je v teorijo, ki reproducira sodobni kapitalizem z vsemi njegovimi oblikami eksploatacije, vključno z eksploatacijo žensk na področju dela, potrošnje, javnega in zasebnega življenja itd.
Kakšen feminizem v sodobnem globalnem kapitalizmu lahko pomeni kritično in emancipatorno teorijo in prakso? In zakaj sodobni beli feminizem ne skrbi za potrebe in težave večine žensk? Tiste večine, ki nočejo dizajnerskih oblek, mest predsednic evropske komisije, mest vodilnih v Evropski centralni banki itd.? Zakaj ne?
o avtorju
Vesna V. Godina (1957) zaradi svoje pronicljivosti velja za eno najbolj branih družbenih kritičark in kolumnistk pri nas. Predava socialno in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Leta 2003 je kot Fulbrightova štipendistka delovala na Havajski pacifiški univerzi (HPU) v ZDA. Ukvarja se z zgodovino socialne in kulturne antropologije, antropološko analizo socializacijskega in inkulturacijskega procesa ter z antropologijo postsocializma. Njena bibliografija obsega več kot tisoč enot. Njena knjiga Zablode postsocializma (2014) je doživela dve prenovljeni izdaji.
Recenzija Bukla
Vedno intrigantna sociologinja in antropologinja Vesna V. Godina že dolgo analizira ključne družbene premene sodobnega časa, kar je pokazala tudi s svojo knjigo Zablode postsocializma. V svoji najnovejši knjigi Zablode feminizma se je lotila še ene – globalno zanimive – teme, saj je ob tem, ko ji je prišla v roke knjige Zakaj nisem feministka, ki jo je napisala Jessa Crispin, ugotovila, da je članek s skoraj enakim naslovom napisala že pred četrt stoletja. Feminizem, s katerim se je Godina srečevala in s katerim se ni mogla strinjati, je bil namreč tisto, kar Crispinova imenuje univerzalni feminizem, njegove značilnosti pa so med drugim naslednje: gre za samovšečen samonanašalni miselni proces – ker se oseba opredeljuje za feministko, zato je vsako njeno dejanje feministično, naj bo še tako banalno in nazadnjaško; gre za boj, ki ženskam omogoča, da enakovredno sodelujejo v zatiranju nemočnih in revnih; gre za metodo zasramovanja in utišanja vseh, ki se ne strinjajo z njimi, pri čemer izhajajo iz stališča, da je nestrinjanje ali konflikt razžalitev; gre za zaščitni sistem, ki z opozorili pred škodljivimi vsebinami, s politično korektnim jezikom in slamnatimi argumenti preprečuje, da bi se kadarkoli počutili neprijetno ali izzvani itn. Tako se Godina v tej strokovni monografiji ukvarja z razlogi, o katerih je skozi leta ugotovila, da neposredno povzročajo njeno nelagodje v zvezi s sodobnim belim zahodnim feminizmom, pri čemer so nekateri osebni in posledica (dolgoletnih pedagoških) izkušenj, spet drugi pa strokovni, saj je ugotovila, da je beli zahodni feminizem, podobno kot postsocializem, v resnici ideološko polje in ideologija, ki služi produkciji in reprodukciji gospostvenih in oblastnih razmerij. Knjiga, ki sodobni feminizem osvetljuje na izviren način.
Samo Rugelj, Bukla 164
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.