Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0
Zgodnji spisi
20,00 € 20,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,60 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni

Povej naprej

Založba Krtina
Zbirka Temeljna dela
Leto izdaje 2017
ISBN 978-961-260-100-3
Prevod Matic Kastelec
Spremna beseda Matic Kastelec
Urejanje Zdravko Kobe

Tehnične lastnosti
mehka vezava
20 x 13,4 cm
320 g
244 strani
Tip knjige
filozofija
Kategorije
filozofija

Založnik o knjigi

Knjiga vsebuje prevode treh spisov nemškega filozofa Friedricha Wilhelma Josepha Schellinga. Prevedena dela so izbor najzgodnejših Schellingovih objav in ponujajo celovit pregled razvoja filozofove misli v njegovih prvih fazah (1794– 1795). V spisu z naslovom O možnosti forme filozofije nasploh Schelling svoje ukvarjanje s Kantovo filozofijo prvič formulira v fichtejevskem pojmovnem okviru in razvije lastno razumevanje forme filozofije, ki bi, izpeljana iz temeljnega principa, utemeljila tako lastno formo kot tudi vsebino ter se vzpostavila kot znanost. Problemu načelne utemeljitve Kantove filozofije se Schelling ponovno posveti v drugem izbranem spisu z naslovom O jazu kot principu filozofije ali o nepogojenem v človeškem vedenju. Tu na podlagi premisleka o nujnosti poslednje utemeljitve vedenja in realnosti kot temeljni princip vsake filozofije določi nepogojeno oz. absolutno identiteto onkraj vsake refleksije, katere strukturo je mogoče zajeti s pojmom intelektualnega zora. Schelling dospe do teze, da filozofija ne more biti utemeljena po teoretični, temveč zgolj po praktični poti. Schelling to problematiko dodatno zaostri v naslednjem objavljenem spisu: Filozofska pisma o dogmatizmu in kriticizmu, kjer v središče postavi vprašanje možnosti prehoda med absolutom in končnostjo in se loti ponovnega premisleka odnosa med spinozovskim dogmatizmom ter kantovsko oz. fichtejevsko kritično filozofijo.

Trem spisom so dodani še prevodi osmih pisem, ki sta si jih Schelling in Hegel izmenjala med 1794 in 1796, ki dodatno osvetlijo namere in stališča obeh filozofov v tem formativnem obdobju. Prevedena je tudi Schellingova Protikritika, njegov odziv na kritiko O jazu.

Recenzija Bukla

Knjiga prinaša tri filozofova besedila iz mlajših let ter osem pisem Schellinga in Hegla iz istega obdobja, ki nam razkrijejo temeljne, še surovo oblikovane nazore, ki so oba filozofa definirali tudi kasneje v življenju ter ju ob Fichteju postavili za utemeljitelja nemškega objektivnega idealizma. Schelling v svojih besedilih osveži Kanta, želi popeljati njegovo misel naprej, skladno s časom, to pa mu uspe tako, da filozofijo utemeljuje na novo in na splošno. V drugem besedilu, ki je tudi osrednje, najbolj zgoščeno in je osredotočeno na filozofiranje kot tako, razmišlja o kategoriji jaza in tistega védenja, ki ni pogojeno, ki je izvirno in izvorno, to pa izvede temeljito, korak za korakom. V preostalih besedilih (Filozofska pisma o dogmatizmu in kriticizmu, Protikritika, Dopisovanja …) se polje filozofije razširi navzven – v dialoge s sodobniki, drugimi deli in klikami, ki si filozofijo prisvajajo za druge cilje.

Žiga Valetič, Bukla 131

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...