Zgodnji spisi

Založnik o knjigi

Knjiga vsebuje prevode treh spisov nemškega filozofa Friedricha Wilhelma Josepha Schellinga. Prevedena dela so izbor najzgodnejših Schellingovih objav in ponujajo celovit pregled razvoja filozofove misli v njegovih prvih fazah (1794– 1795). V spisu z naslovom O možnosti forme filozofije nasploh Schelling svoje ukvarjanje s Kantovo filozofijo prvič formulira v fichtejevskem pojmovnem okviru in razvije lastno razumevanje forme filozofije, ki bi, izpeljana iz temeljnega principa, utemeljila tako lastno formo kot tudi vsebino ter se vzpostavila kot znanost. Problemu načelne utemeljitve Kantove filozofije se Schelling ponovno posveti v drugem izbranem spisu z naslovom O jazu kot principu filozofije ali o nepogojenem v človeškem vedenju. Tu na podlagi premisleka o nujnosti poslednje utemeljitve vedenja in realnosti kot temeljni princip vsake filozofije določi nepogojeno oz. absolutno identiteto onkraj vsake refleksije, katere strukturo je mogoče zajeti s pojmom intelektualnega zora. Schelling dospe do teze, da filozofija ne more biti utemeljena po teoretični, temveč zgolj po praktični poti. Schelling to problematiko dodatno zaostri v naslednjem objavljenem spisu: Filozofska pisma o dogmatizmu in kriticizmu, kjer v središče postavi vprašanje možnosti prehoda med absolutom in končnostjo in se loti ponovnega premisleka odnosa med spinozovskim dogmatizmom ter kantovsko oz. fichtejevsko kritično filozofijo.

Trem spisom so dodani še prevodi osmih pisem, ki sta si jih Schelling in Hegel izmenjala med 1794 in 1796, ki dodatno osvetlijo namere in stališča obeh filozofov v tem formativnem obdobju. Prevedena je tudi Schellingova Protikritika, njegov odziv na kritiko O jazu.