Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Splošno jezikoslovje

Ferdinand de Saussure
Splošno jezikoslovje
28,00 € 28,00 € Prihrani 0,00 €
Rok dobave 2-5 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju Brezplačna poštnina

Povej naprej

Založba Studia humanitatis
Zbirka Zelena zbirka
Leto izdaje 2018
ISBN 978-961-6798-82-2
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Naslov izvirnika Cours de linguistique générale
Leto izdaje izvirnika 1916
Prevod Saša Jerele
Spremna beseda Primož Vitez, Jože Vogrinc
Urejanje Primož Vitez

Tehnične lastnosti
mehka vezava
19,5 x 13,5 cm
410 g
362 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
književnost in jezikoslovje

Založnik o knjigi

Naslov drugega slovenskega prevoda Saussurjevega teksta v zadnjih dobrih dvajsetih letih je glede na prvega, pa tudi glede na naslov izvirnika, nekoliko spremenjen. V francoskem naslovu Cours de linguistique générale je izrečeno dejstvo, da tekst zapisuje predavanja, ki jih je profesor Saussure v prosti govorni obliki izvedel na ženevski univerzi med letoma 1907 in 1911. Zaradi posebnosti francoske samostalniške morfologije in odsotnosti člena niti ni jasno, ali je beseda »cours« mišljena v ednini ali množini – ali gre torej za »kurz« ali za »predavanja« – in če je v ednini, ali naslov nemara ne sugerira kurza kot »smeri« ali »usmeritve« splošnega jezikoslovja. Kakor koli že, splošno znano je, da Saussure ni neposredni avtor tega slavnega besedila, temveč da je tekst nastal kot avtorska transkripcija profesorjevih predavanj. Vendarle sta se avtorja (redaktorja in izdajatelja) transkripta Charles Bally in Albert Sechehaye že v osnovi odločila, da Saussurja ob naslovu navedeta kot tistega, ki je odgovoren za vsebino besedila – da avtorstvo torej povežeta z njegovim in ne s svojima imenoma. Zadeva je nekoliko protislovna, ker je Saussure svoj ženevski seminar naslovil kot Splošno jezikoslovje, predavanja pa so govorna oblika sporočanja spoznavnih vsebin. Če bi se redaktorja podpisala kot avtorja besedila – in z mnogih vidikov pač sta avtorja pisnega teksta – potem bi imelo več smisla, da knjiga v naslovu izpostavi svoj govorni izvor. Razen tega besedilo na približno tristo straneh po poglavjih ni razčlenjeno tako, da bi bila iz njegove strukture razvidna predavateljska predloga. Ker je torej Saussure že od vsega začetka povsod naveden kot avtor, naj torej naslov tokratnega prevoda neposredno sledi imenu njegovega predmeta: Splošno jezikoslovje.

- iz spremne besede Primoža Viteza

Recenzija Bukla

Francoski filozof in jezikoslovec Ferdinand de Saussure (1857–1913) je bil najpomembnejša oseba ženevskega strukturalizma, na splošno pa so ga imeli za očeta lingvistike v 20. stoletju. Leta 1916 (torej že po njegovi smrti) sta njegova učenca Charles ­Bally in Albert Sechehaye izdala njegova predavanja z naslovom Splošno jezikoslovje. Delo je postalo temelj strukturalne lingvistike, ideje, ki jih je de Saussure opisal v njem, pa so postavile osnovo za večino pomembnih odkritij na področju lingvistike v 20. stoletju. Kot nov predmet lingvistike je vpeljal razliko med jezikom (langue) in govorom (parole). Jezik po njegovem mnenju ni (bil) isto kot govorica, je le del nje, vendar seveda bistven. Je družbeni proizvod izrazne zmožnosti in hkrati skupek nujnih konvencij, ki jih je sklenilo družbeno telo, da bi posamezniki to izrazno zmožnost lahko uresničevali. Govorica pa je, za razliko od jezika, po de Saussuru, mnogolična in pestra, sega na več področij, fizično, fiziološko ter psihično, in pripada tako individualnemu kot družbenemu področju, ob tem pa je ne moremo uvrstiti v noben razred človeških dejstev, saj ne vemo, kako bi izluščili njeno enovitost. Klasično delo o jezikoslovju, ki je pri nas izšlo malce več kot stoletje po izvirnem izidu, opremljeno z izčrp­nima študijama Primoža Viteza in Jožeta Vogrinca.

Samo Rugelj, Bukla 148

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...