Spreminjanje naše besedilne zavesti

Recenzija Bukla

Izvrstna teoretična monografija nizozemskega zgodovinarja knjige in profesorja na Univerzi v Leidnu (s spremno besedo dr. Mihe Kovača) nas v slogu nekakšne filozofije, a tudi prakse prenašanja informacij vodi po preteklem razvoju od ustnega načina prenosa informacij prek pisnega in tiskanega ter knjižnega načina (knjižni red) pa vse do današnjega računalniškega in torej digitalnega načina, s katerim se že poraja nova definicija znanja. Pri tem avtor natančno zazna in opredeli ključne premike in posledice novih načinov shranjevanja podatkov in vsebine (razlike med ustnim in ročno zapisanim, razlike med ročno zapisanim in stiskanim, razlike med stiskanim in stiskanim za široko porabo, razlike med stiskanim za široko porabo in računalniško vnesenim, razlike med računalniško vnesenim in računalniško obdelanim ter distribuiranim), ob tem pa nam kaže razne vidike konzumiranja vsebine v knjižnem redu, prevladujočem do zdaj. V nadaljevanju potegne svojo analizo do sedanjosti ter v njej prikaže še razvoj priprave in potrošnje vsebine v sedanjem, računalniškem obdobju ter posledično spreminjanje soobstoječega reda knjige (noben nov medij namreč ni izpodrinil prejšnjega) v nov digitalni red znanja. Ta prinaša nove izzive, saj digitalna tehnologija namerno ali nenamerno močno vpliva na naše branje in pisanje ter na celotno predstavo o naši pismenosti danes, še bolj pa jutri. Obvezno branje za vse, ki se ukvarjajo z besedno vsebino.

Samo Rugelj, Bukla 107-108

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.