Strokovni standardi za specialne knjižnice

Recenzija Bukla

Opis za knjigi:
Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice in
Strokovni standardi za specialne knjižnice

Slovenske knjižnice imajo večstoletno tradicijo in so zelo uspešno preživele različne družbenozgodovinske spremembe ter ves čas ohranjale svojo kulturno, informacijsko, izobraževalno in socialno vlogo. S hitrim prilagajanjem na nove tehnologije ter odprtostjo in sodelovanjem še danes zelo uspešno uresničujejo svoje poslanstvo. Nova strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice za naslednje desetletje (2018–2028) so nastali pod okriljem strokovnjakov iz delovne skupine pri Nacionalnem svetu za knjižnično dejavnost (Polona Brenčič, dr. Sabina Fras Popović, mag. Breda Podbrežnik Vukmir, dr. Polona Vilar, dr. Gorazd Vodeb (vodja) in mag. Ana Zdravje), ki je pri oblikovanju novega dokumenta izhajala iz zakona o knjižničarstvu, iz prejšnjih standardov, statističnih ­podatkov, številnih raziskav, primerov in analiz domačih in tujih znanstvenih virov. Njihov poudarek je na povezanosti splošne knjižnice z lokalno skupnostjo, upravljanju splošne knjižnice, področju bibliopedagoških storitev (razvoj bralne pismenosti otrok, mladostnikov, odraslih, vključevanje v družbo …) ter vrednotenju delovanja knjižnice oz. knjižničnega programa, ki ga knjižnica izvaja v okviru javne službe. Splošna knjižnica kot nosilec programa javne službe s knjižničnim gradivom in storitvami vpliva na kakovost življenja posameznika in lokalne skupnosti. Strokovna priporočila postavljajo smernice razvoja splošnih knjižnic za desetletno obdobje in so zasnovana kot okvir za uresničevanje strokovne avtonomnosti knjižnic.
Delovna skupina za področje strokovnih priporočil za specialne knjiž­nice (dr. Alenka Kavčič-Čolić (vodja), mag. Angela Čuk, Katja Kranjc, mag. Tjaša Obal, mag. Helena Pečko Mlekuš, dr. Luka Šušteršič, Maja Vavtar in Igor Zemljič) je želela s prenovljenimi standardi spodbuditi razvoj slovenskih specialnih knjižnic, ki pa se v svojih pogojih delovanja in osnovni dejavnosti med seboj precej razlikujejo. Zato ni čudno, da so imeli tudi člani te delovne skupine sprva precej različne predstave o standardih, merilih ali priporočilih, ki pa so jih v pričujočem gradivu razdelili v dva večja sklopa. Prvi del tako zaobjema obče kazalnike in vsebuje definicije specialne knjižnice, oris nalog, vodenje, financiranje, zahteve za knjižnične delavce, opis zbirke, knjižnične storitve in sodelovanje z okoljem. V drugem delu, ki se je zdel delovni skupini pomembnejši, pa so zapisani in posebej označeni kvalitativni in kvantitativni kazalniki, ki jih specialni knjižničarji lahko uporabijo za sprem­ljanje uresničevanja določb strokovnih standardov in ocenjevanje svojega dela oz. primerjavo z drugimi knjižnicami.
Dobili smo torej dva dragocena dokumenta, ki bosta s svojo pregled­nostjo in utemeljenostjo v pomoč pri razvoju in spremljanju strateških ciljev splošnih in specialnih knjižnic.

Renate Rugelj, Bukla 149

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.