Zapisi na orošeno okno

O knjigi

Knjiga Miroslava Košute Zapisi na orošeno okno zajema izbrane zapise, ki so bili doslej razpršeni po revijah, časopisju in knjigah ali prebrani na prireditvah in radiu, torej različni po vsebini in namenu, nastali pa so v časovnem razdobju od 1958 do 2014. Avtor jih je tematsko združil v štiri temeljna jedra: Profili in skice obrazov, Med knjigami in bralci, Odgovori na vprašanja, Odmevi in odsevi.

V prvem poglavju, ki je najobsežnejše, se avtor s svežim in razkošnim peresom dotakne številnih osebnosti, prijateljev in tujcev, tako iz slovenskega kot iz svetovnega kulturnega obnebja. Mirsoslav Košuta tako piše o obisku Salvatoreja Quasimoda v Ljubljani, o srečanju s pesnikom Umbertom Sabo, o osemdesetlenici Franceta Bevka, o smrti Pabla Nerude, o 70. rojstnem dnevu prijatelja Nika Grafenauerja, o tridesetletnici poimenovanja kriške šole po Albertu Sirku, pa še o veliko drugem.
V drugem sklopu zapisov beremo knjižne ocene, ki jih je Miroslav Košuta napisal za revije in časopise (veliko teh je bilo objavljenih v reviji Dan pa v Primorsken dnevniku), ocene, ki jih prebral ob predstavitvah knjižnih novosti, in spremne besede za nove knjižne izdaje.
Poglavje odgovori na vprašanja prinaša novejše intervjuje, na katere je avtor pismeno odgovoril, objavljeni pa so bili v revijah ali po radiu.
V zadnjem razdelku so zbrani spisi in govori brez skupnega imenovalca, nastali so kot interpretacije sprotnega ali reakcije na izzive in spodbude.
Izbrano delo Zapisi na orošeno okno je zanimivo ne samo zaradi bogastva zapisov, informacij in podrobnosti, ki jih v njem dobimo, je tudi pričevanje neke dobe ter plodne avtorjeve umetniške in življenjske poti.



Miroslav Košuta se je rodil v Križu pri Trstu 11. marca 1936. Po višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu se je vpisal na univerzo v Ljubljani, kjer je leta 1962 diplomiral iz svetovne primerjalne književnosti in literarne teorije. Bil je zaposlen na Radiu Ljubljana, najprej v uredništvu mladinskih, potem kulturnih in literarnih oddaj. Po vrnitvi v Trst jeseni 1969 je bil v gledališču tri sezone dramaturg in član umetniškega vodstva, nato urednik revije Dan na Založništvu tržaškega tiska, nazadnje pa enaindvajset let ravnatelj in umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča.

Opus Miroslava Košute obsega pesmi, pesmi za otroke, pripovedi, gledališke in radijske igre, pravljice, eseje, članke, songe, popevke, prevode, govore in še kaj.

Pomembnejša priznanja:
Nagrada Prešernovega sklada za Pričevanje (1978), Kajuhova nagrada za Zidamo dan (1988), Levstikova nagrada za Na krasu je krasno (1989), Vstajenje za Pomol v severno morje (2002), Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus in prispevek požlahtnjenju slovenskega jezika (2008), Častna listina IBBY, Mednarodne zveze za mladinsko književnost, za Kriško kraške (2008) in Prešernova nagrada 2011 za življenjsko delo in pesniški ustvarjalni opus