Evolucija za rejce ljubiteljev malih živali

Recenzija Bukla

Gradišnik (1951), pisatelj, prevajalec, publicist in potopisec, se je že pred nekaj desetletji odločil, da bo v svojih knjigah pisal samo še o tem, kaj se (mu) je res zgodilo (in si torej ne bo več izmišljeval), tej zavezi pa je v veliki meri zvest tudi v svoji najnovejši knjigi. Gre za hibridni žanr, mešanico kratkih zgodb, memoarov in različnih lucidnih Gradišnikovih opažanj (besedila so nastajala v obdobju štirih desetletij), ki jim je skupno to, da v vseh tako ali drugače in v različnih vlogah nastopajo razne živali. Gradiš nik nas torej v svojem humornem slogu pelje skozi nekak šno dvojno evolucijo: po eni strani so tu njegove življenjske (pre)izkušnje z različnimi živalmi, od najbolj preprostih do psov, ki so tudi na nas lovnici in so v zadnjih letih postali njegovi nepogrešljivi sopotniki, po drugi pa avtor živali izrabi tudi za prikaz svoje bivanjske evolucije, od radovednih mladostnih dni do sedanje avtentične zrelosti in razigrane modrosti, v kateri doživlja spravljenost z življenjem in svetom, saj se je odločil in formalno uredil že tudi (skoraj) vse okoli svojega pokopa. Evolucija kot izhodišče za razmišljanje o svetu (živali) in sebi v njem.

Samo Rugelj, Bukla 132-133

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.