Imena, ki so jih pustile za seboj

Recenzija Bukla

Malteške književnosti v slovenščini nimamo na pretek, v zadnjem času pa sta izšli vsaj dve deli iz te sredozemske otoške države, za katero se tistim, ki tja pridejo na počitnice, večinoma zazdi, da je raj na zemlji v Sredozemlju. Prvo delo je bil roman Jutta Heim, ki je pri nas izšel leta 2018, napisal pa ga je eden najbolj znanih malteških pisateljev Immanuel Mifsud, drugo pa je pričujoča (nagrajena) zbirka kratkih zgodb iz leta 2016, pod katere se je podpisala Clare Azzopardi (1977), ki je pisateljica in dramatičarka ter profesorica malteščine na malteški univerzi (knjigo je nedavna Sovretova nagrajenka Breda Biščak prevedla iz angleščine). Azzopardijeva v tej zbirki z jasno rdečo nitjo naniza zgodbe osmih ženskih likov, osmih življenj iz (tudi) trebuha Malte, torej žensk večinoma nižjega in srednjega sloja malteške družbe, saj sta tu tako beračica kot kuharica, pa tudi književnica in urednica, s čimer demistificira življenje (žensk) na tem otoku v 21. stoletju in pokaže, da je malteški mikrokozmos še kako podoben vsem drugim v Sredozemlju.

Samo Rugelj, Bukla 151

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.