Arhivar
Vinko Vasle
| Založba | Celjska Mohorjeva družba |
| Leto izdaje | 2020 |
| ISBN | 978-961-278-509-3 |
| Leto izdaje izvirnika | 2020 |
mehka vezava
21 x 13,5 cm
223 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > kriminalni roman
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Zakaj je moral umreti arhivar Simon Razinger?
Čistilka Anela Koprivnikar v skrivni sobi Glavnega arhiva nekega jutra najde umirajočega Simona Razingerja. Očitno si je sodil sam. Skoraj tri desetletja pozneje končno prisluhnejo njegovi vdovi, ki je še vedno prepričana, da je šlo za umor. A vsako odkritje odpre celo vrsto novih vprašanj. Na osrednje – zakaj je moral umreti mladi arhivar – odgovor išče kriminalistični inšpektor Mitja Rebolj. Se mu bo uspelo izmotati iz zapletenih političnih in osebnih zank? Se bo uspel rešiti izpod plazu zamolčanih resnic in skritih zločinov? Krog ljudi, ki jim lahko zaupa, se v nekem trenutku skrči v piko požirajoče črnine.
Arhivar je napeta kriminalna zgodba, ki se tematsko napaja v resničnih dogodkih naše polpretekle zgodovine. Ob prelomu totalitarnega režima in nastopu demokratično izvoljenih oblasti so bili mnogi politični arhivi izpraznjeni. Veliko gradiva je bilo uničenega, marsikaj je izginilo neznano kam. V takih dokumentih pa običajno niso le dokazi o dogodkih nekega preteklega časa, ampak so tudi osebne zgodbe ljudi z imeni in priimki. Glavni junaki knjige v napetem pripovednem loku pridejo do skupnega zaključka, da je zgodovina pomembna. Za posameznika prav toliko, če ne še bolj kot za skupnost, narod, državo.
Svojemu delu predan policijski inšpektor Mitja Rebolj s pomočjo obveščevalca Gregorja Kralja in nekdanje žene Leje raziskuje skoraj trideset let star primer samomora. Generalna državna tožilka se namreč strinja z vdovo pokojnika, da je šlo v resnici za umor. Kakšna je bila vloga direktorja arhiva Kristijana Benka, kaj skriva šef policije Branimir Meglič in kdo je skrivnostni Izidor Kolnik? To je le nekaj vprašanj, ki bralca držijo v napetosti vse do zadnje strani romana
Recenzija Bukla
Leta 1978, navsezgodaj, še preden se odprejo vrata Glavnega državnega arhiva, čistilka najde umirajočega arhivarja. Tri dni zatem je mrtva tudi ona, edina priča. Tri desetletja kasneje arhivarjeva vdova doseže, da se preiskava znova odpre. Sumi, da ni šlo za samomor, da je bil arhivar umorjen zaradi nečesa, kar je odkril. Kriminalni roman, ki korenine zla razkriva v vojnih in povojnih dogodkih, se z ostrimi zasuki giblje med Ljubljano, Budimpešto in Johannesburgom. Zaupati ni mogoče nikomur, prijatelj je lahko sovražnik, sovražnik pa zaveznik. Odpira izginule arhive OZNE, najde sokrivce, zaprte v domove za ostarele ali skrite v tujini, nekatere pa še vedno na pomembnih položajih v policiji. Vzporedno zgodbo vrtinči zakonska polomija glavnega detektiva, ki je – in ni – končana. Obe pripovedni niti se stketa v sporočilo o napačnih odločitvah, o razdiralnosti maščevanja in o zlu, ki zastruplja še naslednje generacije.
Maja Črepinšek, Bukla 158
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
