Dekle na vlaku

Recenzija Bukla

Psihološko kriminalko Dekle na vlaku, izvirnik je izšel na začetku letošnjega leta, takoj po izidu pa je postala velik hit, lahko smatramo za nekakšen angleški odgovor na knjige ameriške pisateljice Gillian Flynn (Ni je več, Ostrina). Kot svoj prvi napeti roman jo je napisala angleška novinarka in pisateljica Paula Hawkins (1972, prej je pod psevdonimom napisala štiri romantično komične knjige). Glavna junakinja je 32-letna alkoholičarka Rachel Watson, ki se z vlakom vsak dan (na videz) vozi v službo, med vožnjo pa bolj ali manj brezbrižno opazuje dogajanje ob progi (njeno opazovanje je lepa aluzija na film Alfreda Hitchcocka Dvoriščno okno). No, ne čisto brezbrižno. V eni od hiš ob progi, samo malo stran od njenega bivšega doma, kjer zdaj še vedno živi bivši mož (ta jo je pustil zaradi mlajše ženske, s katero ima otroka), vsakodnevno opazuje lep mlad par. V svoji domišljiji jima počasi nadene imeni ter njuni življenjski vlogi, kar ji je tudi dobro izhodišče za fantaziranje o lastni prihodnosti. Zgodba dobi pospešek v trenutku, ko Paula v hiši ogledovanega para opazi še nekoga tretjega. To preraste v kriminalko nekaj korakov kasneje, saj ženska iz opazovanega stanovanja nenadoma izgine. To dejstvo Paulo avtomatično potisne v raziskovalko tega primera na lastno pest, vse pogostejša srečevanja z bivšim možem in njegovo novo družino pa dogajanju dodajajo srhljivi pridih, saj o njem spoznava vse več novih dejstev ... Roman je hitro pritegnil tudi pozornost filmarjev, v glavni vlogi bo verjetno nastopila angleška igralka Emily Blunt, zadnje informacije pa kažejo, da se bo filmsko dogajanje iz Velike Britanije preselilo v Ameriko.

Samo Rugelj, Bukla 115

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.