Drugi sin

Recenzija Bukla

Drugi del trilogije Sophie Brinkmann sledi prvencu (Andaluzijski prijatelj) švedskega pisatelja, ki je pred uspehom svojega prvega romana delal kot televizijski scenarist; sled teh izkušenj se v njegovih romanih tudi vidno opazi. Kratki in povedni scenaristični opisi dogodkov se berejo tako dobro, kot se gleda napeta srhljivka. Drugi sin se začne tam, kjer nas je prvi del pustil po krvavem koncu, polnem nepričakovanih zasukov in zahrbtnih izdaj. Sophie je primorana – potem ko je njen ljubimec Hector Guzman, sicer glava mednarodno iskane kriminalne družine, še vedno v komi po brutalnem napadu – ostati v igri spletk in zahrbtnosti, ki veže svet mafije. Tako namreč skuša ohraniti videz dobro stoječe in strah vzbujajoče družine Guzman ter preprečiti njen že skoraj neizogiben potop. S pomočjo Arona Geislerja, Hektorjeve desne roke, prevzame Hektorjevo mesto in po svojih najboljših močeh vodi njegov posel. Kako (in če sploh) se bo Sophie rešila mafijskih spletk, bomo izvedeli v zadnjem delu trilogije, katerega datum izida je trenutno še v zraku.

Vanja Jazbec, Bukla 118-119

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.