Herman Vitežnik
Miha StoparZaložba | Študentska založba |
Zbirka | Beletrina |
Leto izdaje | 2013 |
ISBN | 978-961-242-899-0 |
Urejanje | Mitja Čander |
trda vezava
21,5 x 14 cm
460 g
287 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
»Trideset let sem star, najbolj nora leta bi morala biti za mano, in čeprav danes pravijo, da so trideseta nova dvajseta, bo moja malha pustolovščin ostala prazna,« nas v svoj svet uvede Herman Vitežnik, ljubitelj boksa, zavedni Primorec, prodajalec kebabov in amaterski novinar. A pot iskanja lastne identitete v osrčju malega mesta je polna nič manj razburljivih zasukov in notranjih eksplozij, kot jih pripovedovalec zavida starejšim generacijam. Herman Vitežnik v svoj skrajno introvertiran svet prestreza dražljaje iz vse bolj zbanaliziranega sveta, v vztrajnem uporu osamljenega jezdeca, ki le navzven skriva svoj idealizem. V Vipavi, prispodobi sveta, kjer so vsi zvezde, od župana do rekorderja v pitju špricerjev, se izriše slika slovenske tranzicije, polne naplavin iz nekih preteklih časov, a hkrati tudi novodobno spektakularne.
Recenzija Bukla
Vipava je kraj, ki v marsičem preseneča. Verjeli ali ne, na tamkajšnjem pokopališču premorejo celo dva pristna in prastara egipčanska sarkofaga, ki jih v 19. stoletju iz osrčja Egipta tja pripeljal znameniti Anton Lavrin. A to ni zgodba o Antonu Lavrinu, temveč o nekem drugem vipavskem meščanu, fikcijskemu junaku Hermanu Vitežniku. Herman za razliko od Lavrina živi v današnjih časih, navezuje pa se na slovensko tranzicijo, oziroma še nekoliko bolj daljno preteklost. Pri tridesetih ugotavlja, da še ni izpolnil svojih pričakovanj in da njegova malha pustolovščin ostaja prazna. Kot takšen deluje v svojem okolju, ki bi ga lahko razumeli tudi kot zaporedje dovršeno opisanih odnosov, srečanj, spoznanj, iskanja, razumevanja in izkušenj, začinjenih z distanco, kritiko, dvomom in celo ščepecem upora. Miha Stopar je v svojem romanesknem prvencu uspel spisati zrel in navdušujoče berljiv roman o sodobnem sleherniku iz manjšega slovenskega kraja. O človeku, ki zavestno zavrača svoj intelektualni potencial, oziroma ga izkorišča za njemu ljube teme. Junaka romana lahko tako razumemo kot pripadnika izgubljene generacije, ki se v tem času ne znajde, oziroma se morda niti noče znajti, zato pa se nahaja natanko tam, kjer želi. Na obrobju družbe in sistema, ki ju ne priznava.
Žiga X. Gombač, Bukla 97-98
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.