Psi na jezeru
Miljenko JergovićZaložba | Sanje |
Zbirka | Sanje. Roman |
Leto izdaje | 2016 |
ISBN | 978-961-274-461-8 |
Naslov izvirnika | Psi na jezeru |
Prevod | Aleksandra Rekar |
mehka vezava
184 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
bosansko leposlovje
Založnik o knjigi
V beograjskem hotelu kanadski gost doživi možgansko kap. Receptor, medtem ko moža na nosilih primikajo k reševalnemu vozilu, v spletni iskalnik vpisuje njegovo ime. Tako se prične pripoved, ki se bo zdajci razcepila. Poslej beremo misli, ki naseljujejo glavo človeka v komi. Sočasno spremljamo mladeniča, ki raziskuje gostovo življenjsko zgodbo. Sem in tja se zgodbi obeh srečata; poveže ju vonj, skoznju se posprehodi taisti protagonist, glas prejšnjega življenja. V roman vstopajo posamezniki, ki privzemajo imena stvarnih oseb, se začasno nalezejo njihovih biografij, pa vendar ostajajo književni liki. Kakor med zrcali, ki si stojijo nasproti, vznikajo izmišljene zgodbe, ki jih junaki pripovedujejo drug drugemu – vse do konca, kjer moremo vsako izmed življenj zvesti na vsega stavek. Psi na jezeru je roman o samoti, identiteti in izgnanstvu.
Miljenko Jergovič se je rodil leta 1966 v Sarajevu, kjer je diplomiral iz filozofije in sociologije.Njegova proza in poezija sta neizmerno priljubljeni in prevedeni v dvajset svetovnih jezikov. Že s prvencem, zbirko kratkih zgodb Sarajevski Marlboro, je nemudoma dosegel visok ugled, s knjigami, ki so mu sledile – vse po vrsti vrhunske kakovosti – , pa ga vedno znova le še potrjuje. Obenem sodi med redke avtorje, ki so enako blizu kritikom kot bralcem: njegova dela so presečišče kritiškega in bralskega okusa. Od poletja 1993 živi v Zagrebu. Piše poezijo, prozo in eseje, dela tudi kot novinar.
Recenzija Bukla
V zgodbo pademo hitro, že na prvih straneh romana, ko v beograjskem hotelu Kanadčan Nano Mazuth doživi možgansko kap in pade v komo. Receptor pogugla njegovo ime in med številnimi zapisi o kanadski verigi z italijanskimi čevlji (Nano M.) najde osamljeno povezavo o večkrat nagrajenem bosansko-hercegovskem pesniku, uredniku in esejistu. Od tu dalje se zgodbi prepletata. Mazuthove misli obnavljajo svojo različico življenjskih dogodkov, medtem ko se mladi receptor Arif Nevzeti obsesivno poglablja v podatke, ki jih uspe izbrskati o hotelskem gostu. Preteklost prihaja fragmentarno, slika se sestavlja in tudi sesuva, saj ni vedno jasno, kaj so sanje, kaj utvara in kaj je (bilo) res. Pisatelj v značilnem slogu prepleta zgodovinske vinjete, esejistične dele, literarno potvorjene odlomke iz lastnega ter življenja drugih in po malem tke pripoved o družini, osamljenosti, migrantstvu in identiteti. V zaključnem pripisu Jergović pove, da so Psi na jezeru »slogovna vaja na obrobju televizijske serije Izgubljeni in romana Roberta Bolaña Divji detektivi«, in čeprav knjiga v njegovem opusu ne izstopa, še vedno kotira nad povprečjem tega, kar lahko beremo na Balkanu.
Žiga Valetič; Bukla 127-128