Spovin

Recenzija Bukla

Idilična pokrajina, posejana z vinskimi trtami, željno vabi k temu, da bi bila v njena nedrja položena preprosta zgodba o tamkajšnjem življenju s srečnim koncem. A avtorica svoj romaneskni prvenec – pred njim je pred tremi leti ustvarila že zbirko kratkih zgodb – zastavi povsem drugače. Bleščečo pokrajino vzame le za okvir dogajanja, ki v sebi skriva vse prej kot svetlo idilo. Zgodbo položi v usta Domenisa, vinogradnika sredi tridesetih let, ki se po tragičnem dogodku iz mesta preseli v rodno vas. S prijatel jem Matejem na novo zaorje v zemljo vinogradov, ki jih je zasadil že njegov oče. A ta zemlja je posejana s (prenekaterimi grenkimi) spomini in, kot se izkaže kasneje, tudi s krvjo. Ne le spomin, ta kljuvajoči opomnik vsega pometenega pod preprogo, tudi sedanjost Domenisu ne pusti spati. Razžira ga od skrbi za njegovo najst niško nemo hčerko Arno, ki najde edino veselje v glasbi. Jo bo ta lahko rešila okov, v katere je vpeta? Bo Domenis kos preteklosti ter bo okolici in tudi samemu sebi zmožen naliti čistega vina? Roman Spovin – skovanko spovin si je za igro z iskanjem ustreznih »vinskih« parov, podobno spominu, izmislila Arna – počasi odkriva skozi zgodbo z izvrstno oblikovanimi liki ter z dramatičnim stopnjevanjem dogodkov vse svoje adute in jih postopoma zlaga v zmagovalne kombinacije.

Vesna Sivec Poljanšek, Bukla 140

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.