Nekaj zapisanega
Emanuele Trevi
| Založba | Beletrina |
| Zbirka | Beletrina |
| Leto izdaje | 2020 |
| ISBN | 978-961-284-626-8 |
| Naslov izvirnika | Qualcosa di scritto |
| Leto izdaje izvirnika | 2012 |
| Prevod | Vera Troha |
| Dodatna besedila | Anja Zidar |
trda vezava
21 x 14 cm
440 g
267 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje
leposlovje > leposlovni roman
italijansko leposlovje
Založnik o knjigi
Italijanski avtor Emanuele Trevi (1964) se z delom Nekaj zapisanega v prevodu Vere Troha prvič predstavlja v slovenščini. Naslov knjige je vzel iz romana Nafta Piera Paola Pasolinija, ker pa je nekaj časa delal v Skladu Pasolini v Rimu, je ta modernistični roman delno spomin, delno reportaža in delno literarna razprava o kontroverzni in eni izmed osrednjih osebnosti sodobne italijanske književnosti. Nekaj zapisanega bo nagovorila literarne sladokusce in Pasolinijeve oboževalce, saj Trevi išče reference na antične misterijske prakse in raziskuje, kako je bil Pasolini v zadnjih letih življenja zavezan poskusu uvajanja v smrt. Roman, ki se spiralno odvija in postopoma razkriva vse plasti svojih likov, pa najbolj zaznamuje vodja sklada ter samooklicana Pasolinijeva muza in duhovna dedinja, igralka in pevka Laura Betti.
o avtorju
Emanuele Trevi (1964) je literarni kritik in pisatelj. Njegov prozni prvenec je delo I cani del nula. Bil je kreativni direktor založbe Fazi, v založbi Quiritta urednik zbirke, za druge založbe je urejal različna dela. Piše za radio, revije in časopise. Dobil je več literarnih nagrad: nagrado Napoli za Il libro della gioia perpetua; nagrado Viareggio za Sogni e favole. Za Nekaj zapisanega je dobil nagrado EU za književnost, isto delo je bilo nominirano za nagrado Strega.
Recenzija Bukla
Emanuele Trevi (1964) je italijanski pisatelj, ki je za delo Nekaj zapisanega iz leta 2012 dobil nagrado EU za književnost, to pa je tudi njegov prvi prevod v slovenščino. Gre za hibridno delo, mešanico spominov, romana in literarne analize, poslastico za ljubitelje zahtevnejšega leposlovja, esejistike in filma, saj se vse skupaj vrti okoli leta 1975 umorjenega italijanskega režiserja in pisatelja Piera Paola Pasolinija. Trevija namreč zaposlijo v Pasolinijevem skladu, da bi za objavo pripravil njegove intervjuje, tu pa se Trevi vse bolj seznanja s pevko Lauro Betti, ki se je razglasila za Pasolinijevo muzo in dedinjo, pri čemer jo Trevi zaradi njene neuravnovešenosti imenuje kar Norica. Bolj kot intervjuji začne Trevija zanimati Pasolinijev genij kot tak ter njegov vpliv na tiste, ki so ga preživeli in so mu bili blizu, še posebej pa analizira njegov nedokončani (tudi v slovenščino prevedeni) in izjemno ambiciozni roman Nafta, ki je izšel posthumno in ga ima Trevi za delo iz nekega povsem drugega časa. Domišljena knjiga o tem, kako se je spremenila literatura v zadnjih desetletjih.
Samo Rugelj, Bukla 155
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
