Osem gorà

Recenzija Bukla

Eden od najbolj presenetljivih in vplivnih italijanskih romanov zad­njih let je hvalnica naravi, prijateljstvu ter tisti nevidni, a pomembni vezi med očetom in sinom. V osrčju tega občutljivo izpisanega dela, ki so ga hitro prevedli v vse glavne jezike po svetu (več kot štirideset prevodov), je sprva osamljeni šestletnik Pietro, ki med počitnicami s starši prvič pride v podalpsko vasico Grana. Tam spozna precej divjega pastirja Bruna, potem pa z njim ter očetom kar nekaj let zapovrstjo obiskuje in raziskuje tamkajšnjo pokrajino, od zapuščenih hiš in mlinov do bleščečih gorskih vrhov. V najstniških letih vsak od fantov odide po poti, ki je predvidena zanj: Bruno ostane na vasi in ne nadaljuje šolanja, Pietro pa zaživi tipično urbano življenje mladega odraslega. Njuni poti se po očetovi smrti spet stakneta, ko se Pietro vrne v Grano, da bi tam obnovil hišo, ki mu jo je zapustil oče. Poduhovljena zgodba o izzivih sodobnega človeka v moderni družbi je obenem tudi večkratno slavljen roman, ki je prejel kar nekaj nagrad, med njimi italijansko Strego in francoski Prix Médicis, s čimer je že kmalu po izidu postal moderna klasika.

Samo Rugelj, Bukla 154

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.