Strogo zaupno o Sloveniji II

Recenzija Bukla

Branko Gradišnik je nase opozoril z dvema odmevnima kratkoproznima zbirkama iz osemdesetih let: Mistifikcije in Zemlja zemlja zemlja (za slednjo je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada). Širši javnosti se je vtisnil v spomin predvsem kot kolumnist in prevajalec zahtevnih avtorjev (med njimi tudi Dickensa, Adamsa, Goldinga, Tolkiena in Twaina).

Najnovejša knjiga se na prvi pogled navezuje na njegova dobro sprejeta in iskriva potopisa Strogo zaupno na Irskem in Strogo zaupno po Siciliji. A podobnost naslovne sintagme je zavajajoča, saj tokrat ne gre za potopis. Knjiga je iz praktičnih in načelnih razlogov zasnovana kot bi-ciklopedija. Glava Vojvodine Kranjske obsega fizično in družbeno geografijo. Tu najdete opredelitev slovenskega prostora (lege, geostrateških prednosti, naravnih bogastev in gospodarstva), časa (zgodovine), prebivalcev (naroda, porekla in značaja), njihovih bivališč (mesta in podeželja) in soseske (Hrvatov, klopov ipd.).
Drugi del, Rep Vojvodine Kranjske, obravnava segmente družbenega, zasebnega in mitološkega življenja v Sloveniji. Gre za obdelavo treh realnosti: politično-upravna in javnosektorska dimenzija odraža skrb države za njene kliente (podrepnike), dimenzija življenjskega sloga se izkazuje v načinih zapravljanja časa (repetitorstvo), mitološka dimenzija pa se ubeseduje neodvisno od realnosti (repenčenje). V poglavju zobje je med drugim zapisano tole: \"Zobje so edina reč, ki je pri človeku zares nepokvarljiva in neuničljiva. Oziroma je takšna bila, dokler se niso pojavili zobozdravniki. To se je zgodilo nekako v 16. stoletju … V svetovni portretistiki se je s tem začelo obdobje, ki mu kritiki pravijo \"faza piškavih zob\". Zanjo je značilno, da med portretiranjem nihče več ne razklepa čeljusti. Šele izum vrtalnega stroja je zadevo do neke mere popravil, kakor se lepo vidi na Munchovi mojstrovini Krik (1893).\"
Gradišnik se je z obilico humorja in sarkazma poigral z našo deželo po dolgem in počez, zdi pa se, da mu tudi geografska odmaknjenost omogoča bolj sproščen pogled na Slovenke in Slovence. Ta zabavni polihisterični blefsikon, oplemeniten s provokativno-humornimi ilustracijami Zorana Smiljanića, ima potemtakem predvsem nalogo, da okrepi avtohtono slovensko zavest in nam povrne izvirni narodni ponos – ponos, ki izvira iz naše majhnosti.

Eva Vrbnjak

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.