22. 11. 1963
Stephen KingLeto izdaje | 2022 |
ISBN | 978-961-284-909-2 |
Naslov izvirnika | 11/22/63 |
Leto izdaje izvirnika | 2011 |
Prevod | Marko Košan |
trda vezava
23,5 x 14,5 cm
1.040 g
912 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > znanstvenofantastični roman
zgodovina
družbene vede > politika
ameriško leposlovje
Založnik o knjigi
Roman kultnega pisca grozljivk Stephena Kinga 22. 11. 1963 je bolj zgodovinsko obarvan, saj spada v žanr alternativne zgodovine in se s tem postavlja ob bok romanom, kot sta Človek v visokem dvorcu Philipa K. Dicka in Podzemna železnica Colsona Whiteheada, po njem pa je bila leta 2016 posneta tudi miniserija. Naslov romana se nanaša na umor ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, ki se je zgodil 22. novembra 1963 in do temeljev pretresel ne samo ZDA, temveč ves svet. Protagonist romana, učitelj angleščine Jake Epping najde prehod v točno določen trenutek v času, ki mu daje možnost, da slavni atentat prepreči. Slediti začne atentatorju Leeju Harveyju Oswaldu, obenem pa se zaljubi v knjižničarko Sadie, tu pa se zgodba šele dobro začne …
Prevajalec Marko Košan ob tem pravi: »Kakšno bi bilo življenje, če bi se našel človek, ki bi se lahko vrnil v preteklost, preprečil atentat in spremenil tok zgodovine? Boljše ali slabše? Pregoreli, razočarani gimnazijski učitelj Jake Epping v letu 2011 nima boljše ideje, kot da izgine v preteklost, ko se mu za to ponudi neverjetna priložnost: kot George Amberson se znajde v letu 1958, iz bližnje tekstilne tovarne se dviga smrdeč siv dim, po cestah vozijo zakajeni avtobusi, v kinih vrtijo Hitchcockovo Vrtoglavico, mladi senator John Kennedy iz Massachusettsa pa je še kako živ in odločen, da bo Ameriko popeljal do zvezd. Kingov roman je meditacija o času, spominu, privrženosti, izgubi, svobodni volji in neizogibni nujnosti; preveva ga značilno vzdušje negotovosti in nenehne, vseprisotne tihe groze, vendar je obenem poetičen in ganljiv, saj so v ospredju majhne vsakdanje prigode, natopljene z nostalgijo po gimnazijskem življenju v času Eisenhowerjeve Amerike, ko so slavili junake šolske nogometne ekipe, uprizarjali šolske gledališke igre in prirejali šolske plese, na katerih je kraljeval swing. 22. 11. 1963 je v isti sapi romantična in pesimistična knjiga: romantična glede vsemogočnosti resnične ljubezni in pesimistična glede vsega preostalega. Ja, naj vas ne zavede, 22. 11. 1963 je ljubezenski roman.« Še ena epska saga izpod peresa kralja, torej!
o avtorju
Stephen E. King (1947) je kultni ameriški romanopisec in avtor kratkih zgodb, najbolj priljubljen pisatelj v žanru grozljivk s 350 milijoni prodanih knjig po vsem svetu, večino so jih prenesli na filmska platna in televizijske ekrane. Z neverjetno domišljijo in mojstrskim načinom napetega pripovedovanja opisuje domala vse plati človeških strahov in groze, s katerimi se v zapletenih in zahtevnih okoliščinah soočajo junaki z natančno psihološko izdelanimi značajskimi potezami. Kingove pripovedi z realističnimi detajli in prepričljivimi zgodbami pritegnejo bralčevo pozornost in ga posrkajo v globine, ki jih globoko zakopane v podzavest v sebi nosi vsak od nas.
Recenzija Bukla
Eden ključnih dogodkov dvajsetega stoletja je bil atentat na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja (1917–1963), ki se je zgodil 22. novembra 1963 v Dallasu, še do današnjih dni pa ostajata nepojasnjeni dve osnovni vprašanji: prvo je, ali je res Lee Harvey Oswald, ki so ga obtožili za atentat, streljal na predsednika (dva dni po atentatu je Oswalda ustrelil Jack Ruby), in drugo, če je bil atentator on, ali je deloval sam. Snovalci teorij zarot so ob tem atentatu prišli na svoj račun, saj se je sprožil vrtinec vsakovrstnih ugibanj in teorij zarot, ki se je prelil tudi v pop kulturo. Ta se je sčasoma začela odzivati na te teorije predvsem ob obletnicah atentata, to pa je ob 50. obletnici naredil tudi Stephen King s svojim romanom 22. 11. 1963. Deset let kasneje (pred 60. obletnico) ga dobivamo tudi v slovenskem prevodu Marka Košana, ki je v zadnjih letih poskrbel, da smo v slovenščini dobili kar nekaj ključnih Kingovih del. King je ta obsežni roman, ki bralca že po prvih straneh nepovratno posrka vase, postavil na križišče žanrske obdelave potovanj v času, in pa romanov, ki tematizirajo alternativno zgodovino. Glavni junak je namreč samotarski učitelj angleščine v večerni šoli Jake Epping, ki preko svojega znanca Ala Templetona, lastnika bistroja Pri Alu, odkrije portal v preteklost (ta pelje skozi shrambo bistroja), ki posameznika ponese neposredno v leto 1958. Tako se Epping sprva previdno in sramežljivo, potem pa vse pogumneje začne podajati na potovanja v preteklost in leto 1958 (s čimer lahko vpliva tudi na prihodnost), od tu pa seveda ni daleč do tega, da mu pride na misel, kako bi morda lahko preprečil tudi atentat na JFK-ja štiri leta kasneje. Leta 2016 je bil roman adaptiran tudi v osemdelno televizijsko serijo, še do današnjih dni pa ostaja poslastica za vse bralce napete žanrske literature. Priporočam!
Samo Rugelj, Bukla 169
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.