Pa še tole ...

Recenzija Bukla

Seveda, le težko sprejmemo, da bi se naše priljubljene knjižne serije kar tako končale. Včasih smo se s tem še nekako sprijaznili, danes temu ni več tako, navadili so nas, da se prepoznavne popkulturne zgodbe nikoli ne končajo. To velja tudi za Štoparski vodnik po Galaksiji. Potem ko je Pretežno neškodljiva, peta knjiga iz te knjižne serije, izšla leta 1992, je Douglas Adams snoval še eno, zaključno delo, vendar ni dočakal njegove realizacije, saj je leta 2001 umrl. A ideja je ostala, Adamsova vdova je poiskala Eoina Colferja, irskega pisatelja, drugače najbolj znanega po seriji knjig o Artemisu Fowlu. Colfer je bil že od nekdaj ljubitelj Štoparskega vodnika in leta 2009, sedemnajst let po petem delu, je šesti del Pa še tole …, ki temelji na Adamsovi ideji, Colferju pa je pri pisanju pomagala tudi vdova, ob velikem odmevu končno izšel. Dogajanje knjige, ki jo je (tako kot prejšnje) v slovenščino prevedel Alojz Kodre, se začne v klubu Beta, ko Arthurjevo druščino tik pred uničenjem Zemlje reši Zaphod Beeblebrox, kar vodi v nove pustolovščine, ki so pri bralcih naletele na raznovrstne odzive, od takih, ki so knjigo smatrali za najboljšo impersonalizacijo kakega pisatelja, do manj naklonjenih, ki imajo njen pripovedni stil, ironični ton ter humor za preveč enake tistim iz izvirne serije. To pa je v bistvu pohvala, ki samo potrjuje, da je Colferju uspelo dovolj spretno ponotranjiti izvirni Adamsov pristop in bralca zapeljali v še eno pustolovščino avtorjevega galaktičnega univerzuma. Spodaj podpisani lahko to potrdi in tako lahko samo obžaluje, da ni dvajset let mlajši, saj je takrat komaj čakal na nove pustolovščine vedno znova nepredvidljivega Adamsovega uma, ki ga zdaj že odkrivajo tudi nove generacije slovenskih bralcev.

Samo Rugelj, Bukla 112-113

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.