Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0
Zadnji človek
25,00 € 25,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,75 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Sanje
Zbirka Sanje. Roman
Leto izdaje 2024
ISBN 978-961-274-827-2
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Naslov izvirnika The last man
Leto izdaje izvirnika 1884
Prevod Branko Gradišnik

Tehnične lastnosti
mehka vezava
23,5 x 16,5 cm
670 g
415 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > znanstvenofantastični roman
britansko leposlovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

Piše se 21. stoletje. Po Evropi kosi skrivnostna pandemija, ki se hitro širi po vsem svetu. Zdi se, da jo je povzročil človek s svojim sebičnim načinom življenja. In zdi se, da jo bo preživel en sam človek ... Svetovna klasika izpod peresa avtorice Frankensteina.

Leta 1826 je Mary Wollstonecraft Shelley objavila nenavadno mojstrovino, apokaliptični distopični roman z naslovom Zadnji človek. Roman se prične z odkritjem preroškega rokopisa, ki ga je leta 2100 napisal zadnji preživeli iz apokalipse. Avtorica bralstvo izzove, naj si predstavlja svet, v katerem med številnimi živimi bitji izumirajo le ljudje. A v odsotnosti človeštva cvetijo druge vrste. Bliskovito zmanjšujoča se skupina preživelih je priča, kako se svet vrača v stanje prvinske lepote, v vseobsegajoči rajski vrt. V Zadnjem človeku ljudje izumirajo, svet pa se zaradi tega zdi boljši; zadnji preživeli si zato zastavi bistveno vprašanje: o pravici do lastnega obstoja. Izjemnega pomena za čas tu in zdaj so zaključna svarila, pri katerih vztraja romaneskna stvaritev: prvič, naše človeškosti v najglobljem bistvu ne določajo toliko umetnost, vera ali politika, temveč temelji naših skupnosti, sočutje, občutek za sočloveka in sobitja. Drugič, pripadamo le eni od mnogih vrst na Zemlji; naša neobhodna naloga je naučiti se spoštovanja in sobivanja z naravnim svetom, ki ne obstaja za izkoriščevalske potrebe človeštva, temveč avtonomno sam po sebi, iz stvarstva, narave, kozmosa samega.

Futuristična zgodba o tragični ljubezni in postopnem izginjanju človeške rase je najpomembnejši roman Mary Shelley po Frankensteinu. Roman, v katerem najdemo tudi zanimive portrete Percyja B. Shelley in lorda Byrona, ponuja videnje prihodnosti, ki z idejo, da domišljija in umetnost ne moreta odrešiti na smrt obsojenih likov, radikalno izzove romantično percepcijo. V njem je nadarjena pisateljica in pronicljiva mislica podrobno preučevala politična in filozofska vprašanja ter razmišljala o pasteh človeškega vedenja – sebičnosti, brutalnosti, ponosu –, ki jih je opažala v svetu okoli sebe, ter z vizionarsko potezo peresa v podobo romana vpisala svarilo za prihodnost, osmišljujoči orientir človeški rasi.

 

Recenzija Bukla

Britansko pisateljico Mary Wollstonecraft Shelley (1797–1851), tudi samo Mary Shelley, smo v slovenščini doslej poznali po romanu Frankenstein iz leta 1818 (napisala ga je pri dvajsetih letih), s katerim je presegla meje žanra, to pa velja tudi za njen obsežni »distopični, znanstvenofantastični« roman Zadnji človek, ki je izšel osem let kasneje, leta 1826, in smo ga zdaj dobili v mojstrskem prevodu (in s spremno besedo) Branka Gradišnika. Roman se začne s pripovedno pirueto, saj pisateljica v uvodu razjasni, da je leta 1818 obiskala Neapelj, tam pa v neki jami našla popisane liste s pripovedjo o Lionelu Verneyju, zadnjem človeku; to pripoved predstavlja v nadaljevanju. Ta se odvija več kot dve stoletji kasneje, ob koncu 21. stoletja, ko Velika Britanija ni več kraljevina, temveč postane republika, bitke z Otomani pa prinesejo na površje kužno bolezen, ki se hitro širi, za seboj pušča le mrtve, kar redke preživele prisili, da zapustijo Anglijo ter se začnejo spuščati navzdol po Evropi vse do njenega juga. Roman, ki je med pandemijo spet postal aktualen, nosi tudi poteze avtobiografske izpovedi mnogih izgub, ki jih je bila deležna avtorica, obenem pa opozarja, da je narava sicer naša mati in prijateljica, a se lahko proti nam obrne tudi z grozečim obrazom.

Samo Rugelj, Bukla 179

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...