Na spletni prižnici

Recenzija Bukla

»Hej, kva je zdej!?! Moje ime je Martin Golob, star sem 30 let in sem župnik. To sem postal, ker sem imel enega fajn župnika, ki je v meni prekinil strah, da če si župnik, ni nujno, da si debel, plešast in tečen,« je svoje vloge leta 2018 humoristično pričel verjetno najbolj znan slovenski duhovnik, zagotovo pa najbolj prepoznan na spletu. Pohvalam so sledile tudi kritike, češ da bi ga moralo biti sram, saj se takšno obnašanje zanj ne spodobi, njegov odgovor pa je preprost: »Če delaš za ljudi, imaš včasih vlogo strelovoda.« Knjiga, ki je nastala v pogovorih z Lojzetom Grčmanom, ni Martinova biografija, temveč izraža njegov način komuniciranja, kar je bil tudi njegov namen »vstopa« na splet: »Sem le Božje orodje, ki Njegov nauk oznanja na najrazličnejše načine in najboljše, kot ga more.« Čtivo je razdeljeno na štiri dele: v prvem delu Martin pripoveduje o vloganju – zakaj in kako je začel vlogati, o odzivih, ki so sledili, in kako se soočiti s kritikami. V drugem delu se dotakne medsebojnih odnosov, pri tem črpa tudi iz svojih izkušenj, v zadnjih dveh delih pa predstavi cerkvene nauke na preprost način, kot smo ga pri njem vajeni: iskreno in ganljivo. Martin ne obsoja, ne ukazuje, ne postavlja se »nad nas«, ampak »med nas« in nas vabi v objem vere. Knjiga nam ponuja razmislek o življenju in odnosih, kako se soočiti z ovirami v življenju, o Cerkvi v svetu in Sloveniji, hkrati pa je pogled v duhovniško življenje: kaj je namen duhovništva, zakaj se duhovniki držijo celibata itn., izvemo pa še marsikaj, kar smo želeli izvedeti. Knjiga navduši, tako kot navdušijo njegove spletne objave. Zakaj? Ponovno: ker je iskren, ker prizna napake in nam da vedeti, da je le človek, ki se trudi delati dobro in slednje učiti s svojim zgledom, pri čemer pa ne promovira sebe, kot mu očitajo nekateri, temveč je glasnik veliko večjega nauka.

Ajda Vodlan, Bukla 171–172

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.