Pogovori

Recenzija Bukla

V svoji knjigi intervjujev z naslovom Pogovori: kronologija duha si zbrala dobrih dvajset pogovorov iz zadnjih nekaj več kot petidvajset let. V uvodu pišeš, da si opravila več kot tisoč intervjujev. Kako si torej naredila izbor? Kaj je bilo merilo? Kakšen je moral biti intervju, da se je antologiziral v tvojo knjigo?
Manca Košir: Glavno merilo je naslovilo uvodno besedo: Prostor za drugega. Odločila sem se za svoje najdaljše intervjuje. Kajti forma pogojuje tudi vsebino in dolžina intervjujev poraja globino, ki mene najbolj mika. Ne zanimajo me ljudje kot nosilci različnih funkcij, niti ne tisti, ki veljajo za strokovnjake, še najmanj me zanimajo »junaki« afer, senzacij in špekulacij. Mene resnično zanimajo človeki. Za ljudi pa – kot poje Šifrer za prijatelje – »si je treba čas uzet«. In jaz sem si ga vzela za svoje sogovornike obilo – kot tudi oni zame, čeprav manj, saj njim ni bilo treba brati kovčkov knjig. Ko sem delala intervju z Zupanom, sem šla v knjižnico s kovčkom, tudi za Potrča sem se odpravila po njegove knjige s kovčkom in prebrala vse.

Samo Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.