Še vedno se ljubiva

Založnik o knjigi

Opis knjige
Komaj na svet prijokajo otroci, pa že veliko staršev pozabi, kako biti srečen v dvoje. Izkušeni družinski terapevt Jesper Juul v tej knjigi staršem vliva pogum za obujanje dvojine in opisuje ključne točke dobrega partnerskega odnosa navkljub otrokom. Če starša svojemu ljubezenskemu odnosu namenita dovolj pozornosti, lažje in srečnejše zadiha vsa družina. Le tako namreč lahko vzpostavimo harmonično okolje, v katerem otroci odraščajo varno, ljubezen med staršema pa ostane živa.

Iz predgovora:

Odslej bo vse drugače,« svarijo izkušeni starši pare, ki si družino šele ustvarjajo. Prav imajo. Takoj po rojstvu se vse vrti le še okoli otrokovih potreb. Življenje v dvoje se spremeni v življenje v troje, v štiri ... Žena postane mati, mož postane oče. Za vse, kar je bilo prej samo po sebi umevno, se komajda še najde čas. Par se preobrazi v družino. Kakšna pravzaprav je sodobna družina? To knjigo sem napisal, ker se starši v zadnjih desetih, petnajstih letih ne ukvarjajo zgolj z vzgojnimi pristopi, temveč se spoprijemajo tudi z novimi opredelitvami partnerske skupnosti. Trdno namreč zagovarjam stališče, da imajo starši pravico do srečne zveze. Negovanje medsebojnega odnosa je največ, kar lahko mati in oče naredita za otroke.

Jesper Juul (1948-2019) je bil danski predavatelj, družinski terapevt, edukator, supervizor in pisec. Bij je eden od pomembnih pobudnikov za pedagogiko prihodnosti. Juulova biografija je tako mnogostranska kot njegova pedagogika. S šestnajstimi leti je odšel na morje, delal kot kuhar in natakar, študiral verstva in evropsko zgodovino idej, postal oče in delal z mladostniki. Izobraževanje iz družinske terapije je nadaljeval na Nizozemskem in v ZDA pri Walterju Kemplerju. Leta 1979 je ustanovil sloviti Kemplerjev inštitut za Skandinavijo, ki ga je nato vodil vse do leta 2004. Razvil je samostojno obliko terapevtike in svetovanja: kratko, intenzivno terapevtsko obravnavo celotne družine in specifično svetovalno prakso, katere izhodišče so naravne socialne kompetence otroka ter enakovrednost otrok in odraslih. Zasnoval je tudi mednarodni projekt tako imenovanih družinskih laboratorijev, ki danes delujejo pod okriljem združenja Familylab Association že v več kot dvajsetih državah.