Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Na dolge proge

Samo Rugelj
Na dolge proge

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba Litera
Zbirka Piramida
Leto izdaje 2016
Leto izdaje izvirnika 2016
Spremna beseda Urban Vovk
Urejanje Orlando Uršič

Povej naprej

Založnik o knjigi

SAMO RUGELJ (1966), publicist, urednik in založnik, je ljubiteljski pohodnik in tekač že od malega. Včasih je po hribih hodil in tekel z očetom, mamo in sestro, sedaj to že dolgo počne z ženo in svojimi tremi najstniškimi otroki. Kot komajda polnoleten je za stavo prvič pretekel 42-kilometrski maraton, potem pa to ponovil skoraj trideset let kasneje, kar je opisal v odmevni izpovedni knjigi Delaj, teci, živi (2012). Kmalu potem se je z novinarjem Boštjanom Videmškom in mladinskim pisa teljem Žigom X Gombačem odločil za priprave na ultramaraton, kar so doživeto popisali v knjižnem triptihu in uspešnici Ultrablues (2014), ki je dolge tekaške razdalje povsem približala tudi običajnim tekačem in bralcem. Knjiga Na dolge proge predstavlja sklepni del njegove tekaške trilogije.

Knjiga Na dolge proge je doživet in mestoma lirični popis življenjske poti junaka, pogosto sumljivo podobnega avtorju, kjer tek predstav lja tako rdečo nit kot pomembno kretnico na nekaterih njegovih ključnih življenjskih križiš čih. Včasih pa postane tudi popolna metafora za življenje samo.

»Čim daljša je bila razdalja, ki jo je bilo treba premagati na kakem od ultramaratonskih podvigov, in čim več vzponov je imela, tem bolj se je bilo treba iz tekača preleviti v hodca. Za mano je dolga, zelo dolga razdalja, si je mislil, za menoj je veliko vzponov in veliko spustov, je tuhtal, ko se je drhteč naslanjal na palice in gledal v tla – nič več teka mi ni ostalo, samo še hoja.«

– iz knjige

»Sklepni del Rugljeve tekaške trilogije prinaša jasno artikuliran osebni obračun, hkrati pa ponuja simbolno paradigmo življenja z vsemi potrebnimi atributi, od uvodnega ogrevanja, prek starta in tekme, postankov in bolečin, vse do ciljnega slovesa. Bralca opominja, da nas vse povezuje skupni prakorak, človek pa njegov del ostaja tudi po tem, ko njegove stopinje živijo le še v fragmentih tujega spomina. Rugelj v knjigi ne sklepa kompromisov, z literarizirano osebno izpovedjo seže onkraj prizadevanj za všečen vtis. Njegov junak s tekom ne skuša zagospodariti nad lastno usodo, daleč od tega! Tek mu namreč služi kot orodje, ki ga pomaga izklesati v Človeka. Še to: posvetilo na začetku knjige pove vse. In spomni, da tek v dvoje skozi življenje ne pomeni zmage, temveč hvaležnost.«

– Janja Vidmar, pisateljica

»Na dolge proge sem začel brati kot biografijo, iz katere sem že poznal nekaj prizorov, zlasti tistega o prvem maratonu v Radencih. Potem pa se je besedilo začelo razraščati po bolj ali manj neznanih mi poteh, kjer sem v mislih najprej še preverjal ali je avtor z ženo res tekel in hodil po njih – dokler nisem ugotovil, da sem v literarizirani biografiji, in da tisto, kar berem, pravzaprav vidim, voham, tipljem, da mi je vroče in da sem žejen z junakom vred, vse do konca, ki sem ga občutil že povsem fizično. To pa je zame prava čarovnija literature – da te čudne čačke na papirju poženejo človekovo fiziologijo, da tako močno fermentirajo našo notranjost, da postajamo drugačni – boljši ljudje.«

– Janez Penca, založnik in urednik revije Vrhunski dosežek

Recenzija Bukla

Na dolge proge je zadnji del Rugljeve tekaške trilogije, ki se je pred štirimi leti začela v obliki zgodbe »o ljubiteljskem tekaču, ki se po dvajsetih letih sedenja odloči (spet) preteči maraton« (Delaj, teci, živi), in se dve leti pozneje nadaljevala z Ultrabluesom, ki ga je pisal skupaj z Boštjanom Videmškom in Žigo X Gombačem. Če je bilo v prejšnjih delih vse opisano dogajanje tako ali drugače podrejeno načrtovanim podvigom, ki so bili vsaj poltekmovalne narave (spet preteči maraton v prvem in preteči stokilometrsko razdaljo v drugem), se avtor v tretjem delu precej temeljiteje posveti svoji tekaški preteklosti, ki je bila vselej povezana s pomembnimi življenjskimi etapami. Cilj premisleka res ni tako konkreten kot v prejšnjih delih, ko je bil izražen v pretečenih razdaljah, a je zato toliko bolj jasen: v življenju mirno in preudarno slediti ozki stezici, ki vodi v svet, ki je bil tu že davno pred njim in bo za njim tudi ostal, kar v človeku spodbudi koprnenje po preprostih stvareh in negovanju ustvarjenih medčloveških bližin. Eden bolj ganljivih prizorov v knjigi se tako zgodi, ko se tretjeosebni junak, na las podoben avtorju, v objemu Bohinjskega jezera in žene odloči, da ne bo za vsako ceno utrujal že tako izmučenega telesa, in si raje privošči dan počitka, saj je prednost povsem lastnih življenjskih izzivov ravno v tem, da jih lahko končaš, kjer hočeš sam, in ne tam, kjer si je zamislil organizator. V tretjem delu se torej Rugelj odloči posvetiti predvsem razmisleku o sebi, svojih dosedanjih poteh, ravnanjih in spoznanjih, v luči katerih se je pripravljen spopasti tudi z izzivom soočenja z lastno minljivostjo. Te se še posebno dobro zavemo, ko spremljamo delovanje in odzivanje svojega telesa, ki je pri »večnem« tekaču tako izrazito zlito z umom. Zato nas avtorjeva odločitev za tretjo osebo ednine pravzaprav ne preseneča: v prvi knjigi je pisal v prvi osebi in večkrat odkrito nagovoril vse njene morebitne bralce, v Ultrabluesu je prav tako pisal v prvi osebi in je v prvi vrsti nagovarjal svoja tekaška kompanjona, v vrstah za njima pa so seveda tudi takrat sedeli vsi bralci, in ni jih bilo malo, ki so v njihovem trmastem sledenju postavljenemu cilju našli nekaj zase. Odločitev za tretjo osebo, v kateri je napisan tretji del trilogije, zato ni le plod zgledovanja (čeprav ob njej hitro pomislimo na Coetzeejeve tridelne Prizore iz podeželskega življenja), temveč preproste nuje – pogovoriti se sam s sabo. Na dolge proge je knjiga, ki ji življenjsko daljico uspe ukriviti v krožnico. --> Urban Vovk (iz spremne besede)

Bukla 126

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...