Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Zadnja Kristusova skušnjava

Pasijon kot filmska glasba
Mitja Reichenberg, Dušan Rutar
Zadnja Kristusova skušnjava -10%
12,17 € 13,52 € Prihrani 1,35 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,37 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni

Povej naprej

Založba UMco
Zbirka Druge filmske knjige
Leto izdaje 2003
ISBN 961-6445-12-X
Urejanje Samo Rugelj

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 15 cm
400 g
304 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
umetnost > film
knjige umco

Založnik o knjigi

Pasijon, stara glasbena oblika, ki je v bistvu spevoigra na svetopisemsko zgodbo o Kristusovem trpljenju in smrti, je bila osnova, na katero je Peter Gabriel postavil svojo glasbeno pripoved. Prav ta zvočna podoba pa je bila podlaga, na kateri je zrasel sedaj že kultni film, delo režiserja Martina Scorseseja po literarni predlogi Nikosa Kazantzakisa, Zadnja Kristusova skušnjava. Avtor se loteva materiala iz dveh strani: prvič kot glasbeno-historičnega pojava, torej kot pasijona, ki nas hote ali nehote pelje po poti rimskokatoliške mitologije, polne miselnih zablod, neresnic in sprenevedanja o samem Kristusu; ter drugič kot filmske glasbe, ki se s svojo multilingvistično močjo dvigne preko spon cenene podobe križanega in pokaže na svet onkraj, na svet glasbene kompozicije in druge smiselnosti, hrbtne strani pasijona, izhajajoč iz besede passio, kar pa je v bistvu strast. 21 poglavij predstavlja analitičen pregled enaindvajsetih delov partiture filmske glasbe z naslovom Passion, v katero je ujeto več posebnosti, kot se na prvi zamah sliši.

Zadnja Kristusova skušnjava: s pomočjo Tomaževega evangelija

Že podnaslov knjige Dušana Rutarja pove, da se je lotil filma, ki je nastal po romanu Nikosa Kazantzakisa Zadnja skušnjava, s pomočjo v cerkvi prepovedanega Tomaževega evangelija, ki je najverjetneje najbolj avtentičen dokument o Kristusovem učenju in delovanju, saj ga je napisal človek, ki je ne le živel s Kristusom, ampak je bil tudi »nejeveren«, kar pomeni, da je zmogel poseben odnos do Kristusa; ta je podoben odnosu, ki ga je imel do Kristusa spreobrnjeni sveti Pavel. Dušan Rutar se torej loteva branja Kazantzakisa, poleg tega pa natančno analizira Scorsesejev film, in sicer s pomočjo konceptov, ki jih razvija znameniti francoski filozof Jacques Derrida. Namen njegovega pisanja je kar se da jasen in očiten: pokazati, da Kristus ni »odrešil« človeštva, ampak je vsakemu posamezniku naprtil mnogo težjo nalogo, kot so ljudje pripravljeni verjeti. Ali kot je zapisal sveti Pavel: Kristus nas je odrešil prekletstva postave, toda sam je za nas postal prekletstvo. Knjiga skuša odgovarjati na vprašanje, kaj to pomeni za človeško bitje, ki še upa verjeti v boga.


Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...