Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Ženskost v glasbi skladateljic po 1918 = Femininity in the female music since 1918

Pogledi nekaterih manjših glasbenih kultur Evrope = Views of some smaller musical cultures in Europe
Ženskost v glasbi skladateljic po 1918 = Femininity in the female music since 1918
24,90 € 24,90 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,75 € se prijavite ali registrirajte
Rok dobave 2-5 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju

Povej naprej

Založba Znanstvena založba Filozofske fakultete
Zbirka Glasba na Slovenskem po 1918
Leto izdaje 2018
ISBN 978-961-06-0139-5
Leto izdaje izvirnika 2018
Prevod Katarina Bogunović Hočevar, ... [et al.]
Urejanje Katarina Bogunović Hočevar, Leon Stefanija

Tehnične lastnosti
mehka vezava
23,5 x 16,5 cm
610 g
333 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
umetnost > glasba
zgodovina > kulturna zgodovina

Založnik o knjigi

Zbornik prinaša poglede na ustvarjalnost skladateljic in vprašanje ženskosti v glasbi po letu 1918. Gre za izbor prispevkov o tistih evropskih glasbenih kulturah, ki jih po navadi označujemo kot manjše v geografskem, torej relativnem pomenu besede. Tiste večje glasbene kulture so si tovrstna vprašanja že zdavnaj začele zastavljati in nanje z leti ponudile tudi vrsto pisanih odgovorov.

Recenzija Bukla

Leon Stefanija je doktoriral na oddelku za muzikologijo, osredotoča se na področja spoznanoslovja glasbe in zgodovino novejše, prav posebej slovenske glasbene kulture. Katarina Bogunović Hočevar je prav tako muzikologinja, preučuje zgodovino teorije in estetiko glasbe 19. in prve polovice 20. stoletja; je predsednica Slovenskega muzikološkega društva. Zbornik prinaša trinajst pogledov na ustvarjalnost skladateljic in vprašanje ženskosti v glasbi manjših evropskih območij po letu 1918. Makedonija, Srbija, Kosovo, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Črna gora, Romunija, Ukrajina, Slovaška, Litva, Avstrija in Slovenija so države v fokusu. Kako so ustvarjale, bile pozicionirane v domačem, širšem prostoru in času, kako so – če so – razmišljale in ustvarjale na temo ženskosti. Avtorice in avtor zapisov jih obravnavajo skozi optiko spola, seksizma, medijskih odzivov na njihovo delo, skozi statistične poglede vseh segmentov izobraževanja, dela, objavljanja, sprejemanja. Zanimata jih teoretsko-analitična in kulturnogeografska komponenta žensk in ženskosti v glasbi. Geografski segment sega od patriarhalnega juga do kulture severa, ki je, kot zapišejo v uvodu, spolno fluidna, vrednostno prežeta z matriarhatom. Skupne točke je mogoče razbrati iz dveh dejstev: prvo je, da mnoge ustvarjalke odkrivajo določeno stopnjo nezainteresiranosti za vprašanje spola v ustvarjalnosti. Drugo dejstvo zbornika je, da ni mogoče odločno zanikati obstoja določene ravni, kjer je spol tako zgodovinsko kot tudi biološko prisoten. Glasbeno žanrsko so obravnavali vse od klasičnega do sodobnega, »sintetičnega« tona.

Jedrt Jež Furlan, Bukla 146

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...