Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Zgodovina glasbe na Slovenskem IV

Glasba na Slovenskem med letoma 1918 in 2018
Gregor Pompe
Zgodovina glasbe na Slovenskem IV
29,90 € 29,90 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,90 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Znanstvena založba Filozofske fakultete, ZRC, ZRC SAZU
Leto izdaje 2020
ISBN 978-961-06-0289-7
Soavtor Aleš Nagode, Primož Trdan

Tehnične lastnosti
trda vezava
24 x 17 cm
1.340 g
680 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
umetnost > glasba
zgodovina

Povej naprej

Založnik o knjigi

Monografija prinaša zgodovinski pregled glasbe na Slovenskem v 20. stoletju oz. v stoletju med letoma 1918 in 2018. Posamezna poglavja so zasnovana kronološko, v njih pa avtor in njegova sodelavca obravnavajo različne kompozicijske tehnike, slogovna obdobja in širše fenomene, povezane z zgodovino slovenske glasbe. Zgodovinska »pot« nas tako vodi od glasbene moderne, prek jasnejšega zavezanja novim tokovom (ekspresionizem, nova stvarnost, neoklasicizem, neobarok, dodekafonija), specifične situacije, povezane s težko vojno in povojno politično situacijo, povojnega preboja modernizma ter njegovega ohlajanja v obliki postmodernizma vse do sodobnega trenutka, ki naj bi ga po avtorjevem prepričanju zaznamoval predvsem vsesplošni pluralizem idej, žanrov in pristopov. V metodološkem pogledu je zgodovina v prvi vrsti zamišljena kot zgodovina glasbenih del, toda avtor nikoli ni povsem fenomenološko »čist«, obravnave posameznih del namreč pogosto poveže z drugimi zgodovinskimi ali družbenimi problematikami, s čimer riše širšo zgodovinsko fresko.

Recenzija Bukla

Med bralce, ki jih zanimata glasba in njen razvoj, prihaja četrti del Zgodovine glasbe na Slovenskem. Knjiga ne zajame le skladateljev in njihovih del, temveč se ukvarja tudi s širšimi družbenopolitičnimi vplivi na ustvarjanje določenega ustvarjalca, opisuje razvoj in dozorevanje, analizira posamezna dela in jih umešča v zgodovinski kontekst. Delo je razdeljeno v sedem sklopov: 1918–1926: Podaljševanje moderne opisuje vplive nove družbene stvarnosti na glasbo, hkrati pa tudi ujetost v stare tradicionalne okvirje; 1927–1941: Nova glasba se med drugim ukvarja z ekspresionizmom; tu velja omeniti Kogojeve Črne maske, laičnega bralca bo tu pritegnila tudi Kogojeva življenjska zgodba; tretji sklop izpod peresa Aleša Nagodeta z naslovom Katoliška cerkvena glasba od začetka 20. stoletja do drugega vatikanskega koncila se med drugim posveča tudi temi, kako sta druga svetovna vojna in revolucija rušilno delovali na to zvrst glasbe; sledi 1941–1960: V primežu politike – vojne in povojne vihre, ki se posveti temu, kako je bila glasba vpeta v režimsko ideologijo; sklop 1961–1976: Preboj modernizma se med drugim posveti tudi slovenskemu modernizmu v tujini, kjer je slovenski javnosti morda najbolj znan Vinko Globokar; 1977–1990: Iz modernizma v postmodernizem se ukvarja z generacijo skladateljev, ki so vstopali v glasbeno bolj pluralno pokrajino, kar se je odrazilo tudi v njihovem ustvarjanju, in zadnji, sedmi sklop 1991–: Sodobni pluralizem, v katerem se bralec sreča s premišljevanjem o eksperimentiranju v glasbi, o elektroakustični glasbi in vseh potencialih, ki jih le-ta prinaša. Delo je pregledno in zanimivo napisano, zato bo pritegnilo tudi bralce, ki jih glasba zanima bolj ljubiteljsko.

Sabina Burkeljca, Bukla 153

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...