Bučar
Rosvita Pesek
| Založba | Mohorjeva Celovec |
| Zbirka | Kako so gradili državo |
| Leto izdaje | 2016 |
| ISBN | 978-3-7086-0902-7 |
| Leto izdaje izvirnika | 2016 |
| Urejanje | Hanzi Filipič |
trda vezava
24 x 17,5 cm
658 strani
Tip knjige
biografija
Kategorije
zgodovina > 20. stoletje
biografije in spomini
družbene vede > politika
Založnik o knjigi
Rosvita Pesek je v svoji tretji knjigi v zbirki »Kako so gradili državo« o pomembnih osebnostih slovenske osamosvojitve orisala vlogo dr. Franceta Bučarja od rojstva do smrti.
Bil je gojenec "škofovih zavodov", kjer je po lastnih besedah dobil temeljno infrastrukturo za svojo življenjsko pot, bil je partizan, zatem leto dni zaposlen v Udbi, vladni in skupščinski birokrat, profesor na pravni fakulteti, disident, ki to nikakor ni želel biti, bil je eden od avtorjev 57. številke Nove revije pa znameniti potnik v Strasbourg, zaradi česar si je prislužil naziv "narodni izjdalec."
Bil je prvi delegat med 240 demokratično izvoljenimi v republiško skupščino, tisto skupščino, ki je ustvarila zakonodajne podlage za samostojno Slovenijo, in tisto, ki je po Bučarjevih besedah, izrečenih ob inavguraciji, končala državljansko vojno. Tlakoval je pot novi ustavi Republike Slovenije in velja za njenega očeta.
Umrl je leta 2015 v 92. letu starosti.
»Bil je svojeglav, nepopustljiv, trmast, discipliniran in bojevit. Izvrsten mislec širokih obzorij. Taktik in analitik. Deloholik do zadnjega. Kristjan. Velik Slovenec in prepričan Evropejec.«
Rosvita Pesek, avtorica
Recenzija Bukla
Avtorica, širše znana kot voditeljica in kritična komentatorka v osrednji slovenski TV-hiši, se čedalje bolj uveljavlja tudi kot zgodovinarka, predvsem natančna kronistka obdobja slovenske osamosvojitve. Obsežni knjigi o prvi poosamosvojitveni vladi in portretu najzaslužnejšega za nastanek slovenske države, Jožeta Pučnika, je zdaj dodala še portretno študijo moža, ki je imel odločilno besedo pri utemeljevanju njenega pravnega ustroja. France Bučar je bil prvi med snovalci ustave samostojne Slovenije, v najbolj odločilnih letih pa na čelu njenega zakonodajnega telesa, skupščine oziroma parlamenta. Na začetek orisa Bučarjevega življenja in dela je Rosvita Pesek, tako kot že pri Pučniku, postavila njegovo smrt. S preštevanjem udeležencev poslednjega slovesa – in še bolj tistih, ki jih tam ni bilo – je pokazala, koliko dolgoletnih najtesnejših sodelavcev, ki so se uklanjali njegovi avtoriteti, si je na ta dan dokončno oddahnilo, da jih ne more več doseči s svojim ostrim in načelnim obsojanjem povzpetništva, oblastiželjnosti, kameleonstva in osebnega koristoljubja, ki so z leti dodobra razmajali temelje s tolikimi upi ustanovljene države. Nekateri, s katerimi se je razšel že prej, so si čez nekaj dni tudi upali blatiti njegov spomin – s čimer so povedali več o sebi kot o pokojniku. Rosvita Pesek v nadaljevanju sledi vsem pomembnim postajam na Bučarjevi življenjski in politični poti – tudi za nekatere še spornemu delovanju v OZNI, težavah na univerzi, sodelovanju z Novo revijo itn. Ilustrira jih z množico fotografij in predvsem z gradivom iz arhivov, tudi zelo bogatega svojega. V knjigi so tako objavljeni vsi ključni dokumenti nastajanja države ter Bučarjevi tedanji govori, članki in izjave, pogosto primerjalno soočeni s spomini in komentarji dvajset, trideset let pozneje. Prav tako zgovorni so tudi na koncu zbrani intervjuji avtorice z Bučarjem ter njegovo družino in vrsto najvidnejših sodelavcev in sopotnikov.
Iztok Ilich, Bukla 126
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
-10% Velika ruska vojna Zakaj je ruski narod nepremagljiv 22,41 € 24,90 € Prihrani 2,49 € Dodaj v košarico -
Evropa na zatožni klopi Kolaboracija, odpor in maščevanje v evropskih državah med drugo svetovno vojno 29,90 € Dodaj v košarico
