Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Črni plamen

Požig Narodnega doma v Trstu
Črni plamen
19,00 € 19,00 € Prihrani 0,00 €
Na zalogi, rok dobave 2-4 delovnih dni

Povej naprej

Založba ZRC, ZRC SAZU, ZRC, ZRC SAZU
Leto izdaje 2020
ISBN 978-961-05-0279-1
Risbe Zoran Smiljanić
Scenarij Ivan Smiljanić, Zoran Smiljanić
Spremna beseda Ivan Smiljanić

Tehnične lastnosti
trda vezava
35 x 21,5 cm
750 g
120 strani
Tip knjige
strip
Kategorije
leposlovje
leposlovje > strip
zgodovina > 20. stoletje
slovensko leposlovje

Založnik o knjigi

Strip je kombinacija izmišljenih oseb in dogodkov ter zgodovinskih dejstev, povezanih s požigom Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920 in je obeležba stoletnice dogodka. Junaka sta izmišljena mlada fanta, Slovenec Josip Furlan in Italijan Giuseppe Pazzi, ki odraščata na realnem zgodovinskem ozadju v Trstu ob začetku dvajsetega stoletja. Skozi njune oči spremljamo Trst, ko je bil še del Avstro-Ogrske monarhije, naraščajoče napetosti med italijansko in slovensko-hrvaško skupnostjo, izbruh prve svetovne vojne in njene posledice, razpad avstro-ogrske monarhije, nastanek nove jugoslovanske države, politična mešetarjenja velikih sil, nastanek in vzpon fašizma, kot vrhunec pa požig Doma, ki še danes osuplja z brutalnostjo in histerijo tistega usodnega večera. V tej "kristalni noči italijanskega fašizma" izpostavljamo manj znane dogodke in usode, ki so spletli tragično prelomnico, po kateri se je vse spremenilo.

Sledijo podpis Rapalske pogodbe, ki je slovenskemu narodnemu telesu odvzela tretjino prebivalstva in četrtino etničnega ozemlja, razmere med obema vojnama, ko so Slovenci podvrženi fašističnemu terorju, zgodba pa se konča v 80. letih prejšnjega stoletja, ko v Trstu cveti trgovina s kavo in kavbojkami. Na koncu se dotaknemo še današnjih razmer v Trstu ... Protagonista se proti nacionalni nestrpnosti borita z njunim lastnim fiktivnim svetom. Namesto da bi se razparala po skoraj obveznem nacionalnem šivu in igrala predvidene vloge, si sama ustvarita novo identiteto: odločita se, da bosta raje brata, bojevnika, pripadnika plemena Apačev, ki sta jih odkrila v romanih Karla Maya. Njuna otroška fantazija pa trči ob trdo realnost, ki doseže vrhunec ob požigu Narodnega doma. Ali njuno prijateljstvo lahko preživi vse zgodovinske, etnične, razredne ovire? Je prijateljstvo med "Lahi" in "Ščavi" možno? Čeprav je dejstvo, da je strip produkt slovenskih avtorjev, ne želi biti navijaški in se ne opredeljuje kdo ima ali nima prav. Upošteva poglede in interpretacije obeh strani in pušča, da dejstva govorijo sama zase. Je didaktična dramatizacija, namenjena vsem, predvsem pa mlajšim bralcem, ki omenjenega obdobja ne poznajo. Njegov namen je osvetliti dramatične dogodke, ki so še danes predmet polemik in različnih interpretacij. Sestavljen iz nasprotij, kontrastov in konfliktov: že na začetku stoji pesem Srečka Kosovela ob bojni pesmi Gabriela D'Annunzia. Trst nastopa kot kozmopolitsko mesto kulture in hkrati mesto, kjer je med prvimi pognal fašizem. Trst svetovljanov Sveva, Joycea in Cankarja proti Trstu Giunte, Oberdanka in drugih nacionalistov. Mesto, kjer se križajo narodi, sistemi, države, voda in ogenj, dejstva in domišljija ter objektivno in subjektivno. Mesto nasprotij.

Recenzija Bukla

Stripar Zoran Smiljanić (1961) se do zdaj lahko pohvali z zavidljivim opusom stripovskih del, od katerih nekatera temeljijo tudi na resničnih zgodovinskih dogodkih. Po petdelnih Meksikajnarjih, v katerih je tematiziral udeležbo slovenskih prostovoljcev v Mehiki in njihovem boju za avstro-ogrskega cesarja Maksimiljana, in nagrajenem biografskem stripu o Ivanu Cankarju se je zdaj lotil še prelomnega požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu pred natanko stotimi leti. Tokrat mu je pri scenariju pomagal tudi sin Ivan, sicer zgodovinar, in pred nami se razpre ambiciozna zgodovinska freska, v kateri nam avtorja skušata s čim širšim (zgodovinskim in filmsko zrežiranim) pogledom predstaviti razloge za požig. Risoroman avtorja zastavita že leta 1904, torej 16 let pred požigom, svojo zgodbo pa potegneta do osemdesetih let, ko je umrl tudi Josip Furlan, eden od fiktivnih protagonistov njune zgodbe, s tem pa izrišeta in izpišeta strip, ki je bogat tako z zgodovinskimi dejstvi kot dramaturško premišljenostjo. Priporočam!

Samo Rugelj, Bukla 155

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...