Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Pot v temo

Od usmrtitev iz usmiljenja do množičnih pobojev
Gitta Sereny
Pot v temo
34,00 € 34,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 1,02 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Beletrina
Leto izdaje 2023
ISBN 978-961-298-039-9
Naslov izvirnika Into that darkness
Podnaslov izvirnika An examination of conscience
Leto izdaje izvirnika 1977
Prevod Marko Košan

Tehnične lastnosti
trda vezava
640 g
452 strani
Tip knjige
zgodovina
Kategorije
zgodovina > 20. stoletje

Povej naprej

Založnik o knjigi

Pot v temo s podnaslovom Od usmrtitev iz usmiljenja do množičnih pobojev je verjetno ena izmed najpomembnejših pričevanjskih knjig 20. stoletja. Knjigo, ki je bila prvič objavljena leta 1974 in jo lahko zdaj beremo v slovenskem prevodu Marka Košana, je napisala Gitta Sereny (1921–2012), britanska biografinja, zgodovinarka in preiskovalna novinarka, ki je postala prepoznavna po svojih intervjujih in profilih zloglasnih osebnosti. Eden od njih je temelj za pričujoče delo – Franz Stangl, poveljnik taborišča Treblinka od septembra 1942 do avgusta 1943. Z njim se je v düsseldorfskem preiskovalnem zaporu, kjer je čakal na rezultate priziva na dosmrtno kazen, pogovarjala od aprila do junija 1971.

Avtorica uvodoma pojasni:
»Ideja za pogovore s Stanglom mi je šinila v glavo, ko sem med njegovim sojenjem v Nemčiji leta 1970 ugotovila, da je v nasprotju z drugimi, ki sem jih lahko opazovala v podobnih okoliščinah, človek, ki poleg drugega premore tudi določeno mero inteligence. Bil je edini poveljnik uničevalnega taborišča, ki mu je bilo sojeno.«

Za pogovor je porabila sedemdeset ur, za proučevanje arhivov in iskanje ljudi, ki so bili tako ali drugače povezani z njegovo izpovedjo, pa še dodatnih osemnajst mesecev. Nastala je pretresljiva knjiga, o kateri prevajalec Marko Košan dodaja:
»Pot v temo je ena izmed najpomembnejših pričevanjskih knjig o holokavstu in prelomna študija, ki dobesedno utelesi znamenito misel Hannah Arendt o 'banalnosti zla'. Na Dunaju rojena angleška novinarka Gitta Sereny je prodrla do najbolj intimnih razmišljanj Franza Stangla, nekdanjega poveljnika najbolj zloglasnega nacističnega uničevalnega taborišča Treblinka. Odločena, da bo poiskala objektivno, a tudi njegovo osebno resnico, je vse, kar je povedal, ob vsem zanikanju, ko je bil obenem ponosen na svoje 'delo', z neskončno potrpežljivostjo navzkrižno preverjala z drugimi pričami in družinskimi člani. Stanglova življenjska zgodba nam v novi in drugačni, strašljivo neposredni luči razkrije nepojmljivost holokavsta, kakor so ga izvajali povsem 'običajni' ljudje, pri čemer se pripoved ne ustavi ob koncu vojne, temveč se nadaljuje v čas Stanglovega bega, najprej v Sirijo in nato v Brazilijo, kjer se mu je kmalu pridružila družina. Gitta Sereny v pogovorih z akterji neusmiljeno razgalja skrivne vatikanske kanale, ki so najhujšim vojnim zločincem omogočili umik v emigracijo, večinoma v Južno Ameriko. Neprizanesljiva je predvsem do vloge papeža Pija XII., ki v zadnjem času ob novih razkritjih znova polni časopisne stolpce. Gitta Sereny nas nepristransko, kot Dantejev Vergil, popelje do najtemnejših krogov pekla, kjer se – in to je najstrašnejše od vsega – ne skrivajo pošasti, temveč povsem navadni ljudje, kot sva ti in jaz.«

Knjiga, ki jo je nujno brati in o kateri je nujno govoriti.

IZ KNJIGE

»Družbena morala je odvisna od zmožnosti posameznikov, da sprejemajo odgovorne odločitve, da znajo na osnovni ravni razločevati med dobrim in zlim; ta zmožnost pa izhaja iz tistega skrivnostnega jedra – iz samega bistva človekove osebnosti.«

Recenzija Bukla

Pred leti je pri Beletrini izšla izjemna sociološka analiza banalnosti zla Eichmann v Jeruzalemu, ki jo je leta 1963 objavila intelektualka Hannah Arendt, v njej pa popisala sojenje nacističnemu zločincu, ki je birokratsko zgledno izpolnjeval uničevalne ukaze nadrejenih za deportiranje Judov v koncentracijska taborišča. Zdaj je izšla še vsebinska sorodna študija Gitte Sereny (1921–2012), po rodu avstrijske publicistke, ki je znana po svojem novinarskem delu, v katerem se je lotevala tem z velikimi moralnimi vprašanji. Med njenimi znanimi knjigami sta biografski študiji o nacističnem arhitektu Albertu Speeru (Albert Speer: Njegov boj z resnico) in Neslišni kriki: Zgodba Mary Bell, ki tematizira razvpito angleško detomorilko. Njeno najbolj znano delo pa je zdaj prevedena Pot v temo, ki je bilo prvič objavljeno leta 1974, v njem pa je Sereny popisala pogovore s Franzem Stanglom, šefom uničevalnega taborišča Treblinka, v katerem je umrlo med sedemsto in devetsto tisoč Judov ter dva tisoč Romov. Knjiga je nastala na podlagi 70 ur nepopustljivih intervjujev s Stanglom, enem redkih komandantov koncentracijskih taborišč, ki je bil obsojen, to poročilo pa se bere kot pravo potovanje v srce nacistične teme, saj Stangl skoraj do konca, ko se končno zlomi, niti ne pokaže kakega občutka krivde v zvezi s tem, kar je storil. Gitty Sereny je bila tako tudi nekakšna njegova poslednja sodnica, saj je Stangl umrl samo dan zatem, ko sta leta 1971 zaključila pogovore.

Samo Rugelj, Bukla 178

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...