Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Knjiga mrtvih filozofov

Simon Critchley
Knjiga mrtvih filozofov
24,90 € 24,90 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,75 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni

Povej naprej

Založba Penca in drugi
Leto izdaje 2014
ISBN 978-961-91228-4-6
Naslov izvirnika The book of dead philosophers
Leto izdaje izvirnika 2008
Prevod Janez Penca

Tehnične lastnosti
mehka vezava
15 x 21 cm
520 g
346 strani
Tip knjige
aforizmi in anekdote
Kategorije
zgodovina
biografije in spomini
filozofija

Založnik o knjigi

Ko je biograf James Boswell filozofa Davida Huma vprašal, ali ga misel na smrt plaši, mu je ta postregel z Lukrecijevo iskrico: “Niti najmanj; nič manj kot misel na to, da me nekoč ni bilo.”

O Heraklitu, ki je trdil, da se vse pretaka, kroži zgodba, da je utonil v kravjem gnoju. Francisa Bacona, velikega zagovornika empirične metode, je na oni svet spravila njegova lastna filozofija: da bi opazoval učinke hlajenja, je nekega zimskega večera na eni od londonskih ulic s snegom nadeval piščanca in zbolel za pljučnico.

Po tem, kako je filozof umrl, lahko sklepamo, kako je razmišljal, meni Simon Critchley v svoji nagajivo naslovljeni Knjigi mrtvih filozofov. Iz čudovitih zabavnih anekdot je stkal pripoved o kakih 190 filozofih, od antičnih do današnjih. Critchley opisuje tudi filozofe, katerih zadnjih besed ne pozna nihče. Včasih smrti katerega od njih niti ne poskuša povezati z njegovimi idejami.

A to ni pomembno. Številna dejanja in izreki, ki jih pripisujejo filozofom, so tako ali tako izmišljeni ali pa so jih po njihovi smrti zbrali njihovi učenci. Pisanje filozofije je v bistvu metaforično.

Knjigo mrtvih filozofov je preprosto zabavno brati. Ob tem se veliko naučimo in izvemo tudi to, kako si prebrisani Critchley predstavlja svojo lastno smrt: »Odidem,« pravi, »bežeč pred medvedom.«

- New York Times

»Smrt? O njej ne razmišljam.«

Če je ta opazka, ki jo pripisujejo Sartru, resnična, je bil med filozofi bela vrana. Smrt je redko daleč od filozofovih misli. Nasprotno, kot trdi Simon Critchley v tej obsežni in zanimivi knjigi, ukvarjanje z vprašanjem, kako dobro umreti, zaposluje filozofijo že od antičnih časov.

In kaj naj si mi mislimo o tem, kako so umirali sami filozofi? Številne od 190 smrti v tej knjigi so bizarne in zgodb o norosti, umorih, samomorih in trpljenju (a tudi o banalnostih) je na pretek. Aristotel se je zastrupil z rastlino preobjedo; Empedokles se je vrgel v Etno v upanju, da bo postal bog; Heglove zadnje besede so bile: »Samo en človek doslej me je razumel, pa še ta me ni.« Jeremy Bentham se je dal nagačiti in sedi javnosti na ogled v nekakšni starinski telefonski govorilnici na University College of London; Nietzsche se je potem ko je na neki torinski ulici poljubil konja, ki ga je bíl kočijaž, počasi začel pogrezati v blaznost ...

Od haikujev japonskih mojstrov zena, ki se na smrtni postelji norčujejo iz sebe, do zadnjih besed krščanskih svetnikov in modrecev današnjih dni Knjiga mrtvih filozofov navdihuje z zabavnostjo in povabilom k premisleku. Kot nam Critchley imenitno prikaže, je prebiranje mnenj velikih mislecev o smrti v resnici razmišljanje o smislu življenja in možnosti za človekovo srečo. In ko se učimo, kako naj bi umrli, se naučimo živeti.

- New York Times


Simon Critchley je profesor filozofije na New School for Social Research v New Yorku. Je avtor številnih knjig, med zadnjimi sta Things Merely Are (Stvari samo so) in Infinitely Demanding (Neskončno zahtevno). Pri založbi Granta je urednik zbirke Kako brati. Objavlja tudi v reviji London Review of Books in časniku The Independent. Knjigo mrtvih filozofov je napisal na nekem griču nad Los Angelesom, kjer je bil štipendist Gettyjevega raziskovalnega inštituta.

Recenzija Bukla

Kako umreti? Koliko razmišljati o smrti? Kako jo spraviti v svoj bivanjski, čustveni in intelektualni okvir? Najbrž lahko najboljše odgovore na ta vprašanja, s katerimi se slej ko prej začne spoprijemati prav vsak, dajo ravno filozofi, ti pronicljivi premišljevalci o večnih resnicah. Critchley (1960), ameriški profesor filozofije, si je zadal vse skupaj raziskati malce podrobneje, zato se je zakopal v dostopne podatke, kako so o smrti razmišljali filozofi od predsokratikov pa vse do dolgega dvajsetega stoletja in kako so, če jih smrt ni doletela nenadno ali v kaki nesreči, svojo filozofijo na to temo uresničili v praksi in z lastnim zgledom. Knjiga mrtvih filozofov iz leta 2008 je tako poučna, tu pa tam humorna, največkrat pa tudi vitalistična zbirka anekdot, zapisov in nasvetov o soočenju s smrtjo, v kateri bo (skoraj) vsak našel rešitev za (po)nastavitev svojega odnosa do brezmejnega konca, ki nas čaka tam nekje za nekaj vogali. Spodaj podpisanemu pa so se morda najbolje prilegle Sartrove besede, ki jih je ta eksistencialist izrekel nekaj let pred svojo smrtjo, gredo pa takole: »Smrt. O njej ne premišljujem. V mojem življenju zanjo ni prostora, vedno bo zunaj. Nekega dne se bo moje življenje sklenilo, a ne želim, da bi bilo zaradi tega obremenjeno. Nočem, da bi smrt kdaj stopila v moje življenje, nočem je definirati, vedno želim biti klic k življenju.«

Samo Rugelj, Bukla 107-108

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...