Očetovina

Založnik o knjigi

Ameriški pisatelj Philip Roth (1933) je v slovenskem prostoru najbolj znan po svojih odmevnih in kritiško hvaljenih romanih, med katerimi velja izpostaviti Ameriško pastoralo, Človeški madež in Slehernika, vendar je napisal tudi nekaj neleposlovnih memoarskih knjig, ki presegajo meje tega žanra ter vstopajo v izpovedno literaturo najvišjega dometa. Knjiga Očetovina pripoveduje resnično zgodbo o enem najbolj arhetipskih človeških odnosov: očeta in sina. Sin je v tem primeru sam Philip Roth, ki se je pred leti soočil z dejst vom, s katerim se morajo slejkoprej vsi otroci: s pešanjem svojih staršev.

Potem ko je bil njegovemu očetu diagnosticiran možganski tumor, se mora Roth z nelagodnostjo na eni strani ter s sinov sko ljubeznijo na drugi spoprijeti z vsemi fazami telesnega propadanja nekdaj izjemno karizmatičnega in kremenitega moškega. To izkušnjo pisatelj izkoristi kot podlago za tanko čutno pripoved o človekovi ujetosti v neizmerni cikel živ ljenja in smrti, ki v temelju določa naše bivanje.

Očetovina (ta v svoji osnovi pomeni dediščino, ki z očeta preide neposredno na sina) je meditacija o bivanju in minevanju v sodobni civilizaciji. Knjiga nosi prepoznaven Rothov ustvarjalni pečat, četudi tokrat ni na delu kateri od njegovih literarnih alter egov, temveč v njej nastopajo res nične osebe iz mesa, krvi, čustev in solz, ki jim avtor zato še toliko bolje lahko vdihne svoj pisateljski genij. Pripoved o dolgem slovesu, kakršne v slovenščini že dolgo ni bilo.

»Sanje so mi pripovedovale, da bom vsaj v njih, če že ne v svojih knjigah in svojem življenju, trajno ostal njegov mali sin, z vestjo malega sinka, tako kot bo on v sanjah živel naprej ne le kot moj oče, temveč kot oče vseh očetov, ki izreka sodbo prav o vsem, kar naredim.« – iz knjige

»Ostroumno in čudovito spisani spomini … odkritost in resnicoljubnost sijeta z vsake strani.« – San Francisco Chronicle

PHILIP ROTH (1933)je ameriški pisatelj, ki je za roman Ameriška pastorala leta 1997 prejel Pulitzerjevo nagrado, v Beli hiši pa mu je bila leta 1998 podel jena Narodna medalja za umetnost. Leta 2002 je dobil najvišje priznanje Ameriške akademije za umetnost in književnost, Zlato medaljo za leposlovje. Dvakrat je prejel Ameriško državno nagrado za književnost, trikrat je dobil PEN/Faulknerjevo nagrado za roman in enkrat Nagrado nacionalnega združenja književnih kritikov za roman. Leta 2011 je v Beli hiši prejel nacionalno humanis tično medaljo, kasneje istega leta pa je postal četrti pisatelj, ki je prejel prestiž no mednarodno Bookerjevo nagrado. Leta 2012 je prejel najvišjo špansko odlikovanje princ Asturije, leta 2013 pa tudi najvišje francosko odlikovanje Vitez nacionalnega reda Legije časti.