Dve mladosti - ena ljubezen

Recenzija Bukla

Biografski roman z dvema junakoma. Kras in Zasavje. Čas pred drugo svetovno vojno, vmes in po njej. Čas, preden sta se poznala. On piše o pastirskih prigodah, ona o zasavskih jablanah, pravzaprav kar o ljubezni. Knjiga se začne s pogovorom, natančneje Rebulovim zapisom Iz mojega lanskega dnevnika ... leta 2014, kjer mu žena, ko se pogovarjata o skupni knjigi, pravi: »Ni treba, da si realist. Lahko si izmišljuješ, se prepuščaš domišljiji.« Kar sledi, je natančen in tu pa tam emotiven popis mladosti. Literatura in slovenstvo sta, se zdi, vse, kar šteje. Čas njune mladosti je čas, ko so – ne samo zaradi vojne – odraščali hitreje. Oba sta dom, vaško življenje, zapustila zaradi šolanja. Od kraške univerze vse do Dunaja. Živela sta daleč narazen in v objemu umetnosti, literature. Ona končuje gimnazijo po obrokih, kot jih odmerja vojna vihra. On vojno preživi, ne da bi se postavil na katero koli stran. Povojni čas opredeli v hitri, mimobežni opazki, ošvrkne ga in gre dalje. Oba sta v krščanstvu, sicer pa neopredeljena. Njegov spomin obeleži tudi svetovnonazorske razlike med njim in Pahorjem, kar profesionalnega sodelovanja ne izključuje, predvsem pa je pomembna zgodba o Koc beku. Njene zgodbe, gre tudi za ponatis ene izmed njih, nosijo več svetlobe, manj notranje in zunanje polemike. Čas pred ljubeznijo tako osvetli dolgo trajajočo zvezo ljubezni med njima, do umetnosti in predvsem medsebojnega dopolnjevanja.

Jedrt Jež Furlan, Bukla 118-119

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.