Zvok zlomljenih kril

Recenzija Bukla

Jerneja oziroma Neja, kot jo kličejo domači in prijatelji, je okrog petindvajsetega leta začela opažati, da slabše sliši, a temu dejstvu ni posvečala pretirane pozornosti. Potem pa se ji je uresničila največja življenjska želja, sprejeta je bila za stevardeso v eno največjih svetovnih letalskih družb, in na enem od ključnih zdravniških pregledov, ki so jo še ločevali od njenih sanj, se ji je svet v hipu sesul v prah: izvedela je, da je na obe ušesi precej naglušna in da bo morala odslej ves čas nositi slušni aparat. S tem ji je iz rok spolzela tudi služba stevardese in tako je pri sedemindvajsetih letih čez noč izgubila vse, za kar je živela že od otroških let naprej. Za njeno naglušnost je, kot je odkrila kasneje, kriv prevelik odmerek zdravila, ki ji ga je nekoč predpisal dermatolog za zdravljenje aknaste kože. Njeno življenje je tako v hipu izgubilo vso lahkotnost in skoraj se je že raztreščila ob tla … Odlično delo, za katero smo iskreno prepričani, da ne bo Jernejino edino! Kajti mlado dekle iz Prlekije zna tako odlično prepletati misli in ubesediti čustva, da je med branjem čutiti, da je prav pisanje dejavnost, ki daje Jerneji smisel in krila za polet naprej!

Vesna Sivec Poljanšek, Bukla 169

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.