Moč čudenja

Recenzija Bukla

(Skupen opis za knjigi Moč čudenja in Kratka luč v temi.)

Dawkins (1941), angleški znanstvenik, biolog, neodarvinist, je zaslovel že pri svojih 35 letih, ko so leta 1976 izdali njegovo prvo knjigo Sebični gen. To klasiko sodobne popularne znanosti smo (tudi zaradi relativno hitrega srbskega prevoda) v slovenščino dobili šele trideset let kasneje kot eno pomembnejših knjig v zbirki Esenca. Vsi kasnejši prevodi, začenši z morda njegovo najbolj razvpito knjigo Bog kot zabloda (2006, sl. prevod 2007), so pri nas izšli pri založbi Modrijan, ki je zdaj izdala tudi monumentalno, dvodelno Dawkinsovo avtobiografijo. Ta je v angleščini izšla v razmiku dveh let (2013 in 2015), pri nas pa hkrati, v kompletu, ob avtorjevi 75-letnici. Premišljeno strukturirana avtobiografija ima v vsaki knjigi drugačno strukturo. V prvi, Moč čudenja, spremljamo kronološko odraščanje Dawkinsa, njegova družinska leta v Afriki in kasnejšo vrnitev v Anglijo, tamkajšnji študij in izobraževanje v Ameriki ter prve znanstvene objave in utrinke, iz katerih je zrasla ideja za knjigo. Prvi del se tako sklene z izidom Sebičnega gena, ki mu je kot znanstveniku in človeku precej spremenil življenje. Drugi, obsežnejši in zame še zanimivejši del, Kratka luč v temi, pa v tematsko zastavljenih poglavjih obdela različne vidike znanstvenikovega (javnega) življenja, od sodelovanja z različnimi pomembnimi misleci svojega časa (od Daniela Dennetta do Jareda Diamonda) prek funkcij, ki jih je opravljal pri svojem pedagoškem in profesorskem delu (ter vprašanj, s katerimi je testiral naravoslovni potencial morebitnih študentov), pa do obiskov akademskih konferenc, ki včasih potekajo v skladu s skorajda srednjeveškim hierarhičnim ritualom. Spoznamo tudi negove knjižnozaložniške prigode, ko se je za svojim prvim urednikom selil na različne založbe, televizijske in debatne nastope, v katerih je svoja mnenja soočal s konkurenčnimi ali pa nasprotno mislečimi intelektualci, ter usode njegovih knjig (npr. Razširjeni fenotip in Slepi urar) in avtorjeve ključne teze, ki so preživele do današnjih dni. Knjigi, ki Dawkinsovo osebno življenje (trije zakoni in hčerka) večinoma puščata ob strani, sta reprezentativen prikaz formiranja in delovanja enega najbolj znanih naravoslovnih mislecev in publicistov našega časa, zato lahko predstavljata tudi prvovrstno inspiracijo za vse tiste, ki razmišljajo, da bi svoje življenje zapisali prirodoslovju.

Samo Rugelj, Bukla 123-124

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.