Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Moč čudenja

Kako nastane znanstvenik
Richard Dawkins
Moč čudenja
24,90 € 24,90 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,75 € se prijavite ali registrirajte
Rok dobave 2-5 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju

Povej naprej

Založba Modrijan
Leto izdaje 2016
ISBN 978-961-241-942-4
Prevod Katja Zakrajšek
Urejanje Aleš Učakar

Tehnične lastnosti
trda vezava
22,5 x 15 cm
690 g
310 strani
Tip knjige
biografija
Kategorije
biografije in spomini > avtobiografija

Založnik o knjigi

Znameniti britanski znanstvenik Richard Dawkins v prvi knjigi avtobiografije z naslovom Moč čudenja opisuje svoje otroštvo v Vzhodni Afriki, odraščanje v Angliji in celotno pot svojega izobraževanja, od prvih korakov v svet znanja še v afriških kolonialnih šolah do prvih predavateljskih nastopov tudi na ameriških univerzah oziroma do izida svoje prve uspešnice Sebični gen. Kakor od učenjaka njegovega formata tudi pričakujemo, pri tem ne gre le za nizanje spominov na svojo mladost; seveda, že ti so nadvse zanimivi in bodo za marsikaterega (slovenskega) bralca morda tudi osupljivi, saj jih avtor zajema iz časov (sredina prejšnjega stoletja) in krajev (Afrika), ki so od naše sočasne izkušnje oddaljeni, kolikor je to le mogoče. Ne, Dawkins gre še korak dlje: celo svoje spomine na otroška leta in doživljaje zna smiselno in prikupno povezati z določenimi znanstvenimi dejstvi ali spoznanji – ter tudi s tem pokaže, da znanost nikakor ni nedosegljiv bavbav sivih gospodov v laboratorijskih haljah, ampak nekaj, kar vedno in neposredno izhaja iz življenja.

Richard Dawkins (britanski evolucijski biolog, 1941) se je rodil v Nairobiju in prvih nekaj let preživel v Keniji. Pozneje je v Oxfordu pri nizozemskem nobelovcu Nikolaasu Tinbergnu študiral biologijo. Strokovno javnost je osvojil že s Sebičnim genom (1976), temu pa so sledile še druge odmevne strokovne knjige. V njih se posveča predvsem vprašanjem evolucije in genetike, kot pravi interdisciplinarni znanstvenik pa rad pogleduje tudi na druga področja; v zadnjih desetletjih denimo s knjigami, v katerih popularizira znanost, racionalizem in ateizem.

Recenzija Bukla

(Skupen opis za knjigi Moč čudenja in Kratka luč v temi.)

Dawkins (1941), angleški znanstvenik, biolog, neodarvinist, je zaslovel že pri svojih 35 letih, ko so leta 1976 izdali njegovo prvo knjigo Sebični gen. To klasiko sodobne popularne znanosti smo (tudi zaradi relativno hitrega srbskega prevoda) v slovenščino dobili šele trideset let kasneje kot eno pomembnejših knjig v zbirki Esenca. Vsi kasnejši prevodi, začenši z morda njegovo najbolj razvpito knjigo Bog kot zabloda (2006, sl. prevod 2007), so pri nas izšli pri založbi Modrijan, ki je zdaj izdala tudi monumentalno, dvodelno Dawkinsovo avtobiografijo. Ta je v angleščini izšla v razmiku dveh let (2013 in 2015), pri nas pa hkrati, v kompletu, ob avtorjevi 75-letnici. Premišljeno strukturirana avtobiografija ima v vsaki knjigi drugačno strukturo. V prvi, Moč čudenja, spremljamo kronološko odraščanje Dawkinsa, njegova družinska leta v Afriki in kasnejšo vrnitev v Anglijo, tamkajšnji študij in izobraževanje v Ameriki ter prve znanstvene objave in utrinke, iz katerih je zrasla ideja za knjigo. Prvi del se tako sklene z izidom Sebičnega gena, ki mu je kot znanstveniku in človeku precej spremenil življenje. Drugi, obsežnejši in zame še zanimivejši del, Kratka luč v temi, pa v tematsko zastavljenih poglavjih obdela različne vidike znanstvenikovega (javnega) življenja, od sodelovanja z različnimi pomembnimi misleci svojega časa (od Daniela Dennetta do Jareda Diamonda) prek funkcij, ki jih je opravljal pri svojem pedagoškem in profesorskem delu (ter vprašanj, s katerimi je testiral naravoslovni potencial morebitnih študentov), pa do obiskov akademskih konferenc, ki včasih potekajo v skladu s skorajda srednjeveškim hierarhičnim ritualom. Spoznamo tudi negove knjižnozaložniške prigode, ko se je za svojim prvim urednikom selil na različne založbe, televizijske in debatne nastope, v katerih je svoja mnenja soočal s konkurenčnimi ali pa nasprotno mislečimi intelektualci, ter usode njegovih knjig (npr. Razširjeni fenotip in Slepi urar) in avtorjeve ključne teze, ki so preživele do današnjih dni. Knjigi, ki Dawkinsovo osebno življenje (trije zakoni in hčerka) večinoma puščata ob strani, sta reprezentativen prikaz formiranja in delovanja enega najbolj znanih naravoslovnih mislecev in publicistov našega časa, zato lahko predstavljata tudi prvovrstno inspiracijo za vse tiste, ki razmišljajo, da bi svoje življenje zapisali prirodoslovju.

Samo Rugelj, Bukla 123-124

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...